Zanje ni zdravila. Vzroki za nastanek so za zdaj še nepojasnjeni, dokazano pa je, da pomembno vlogo pri tem igrajo pomanjkanje železa, vitaminov in virusne ter bakterijske infekcije. Prizadenejo vsakega petega prebivalca, še posebno ženske med 20. in 30. letom starosti ter starejše. Govorimo o aftah oziroma aftoznem stomatitisu.
Stomatologi so si enotni, da so vzroki za aftozni stomatitis še nepojasnjeni, prav tako, da ga je nemogoče za vedno ozdraviti oziroma se ga rešiti, je pa mogoče na različne načine preprečiti pogostost pojavljanja. Zobozdravniki za lajšanje težav največkrat predpišejo mazila, ki vsebujejo lokalne antibiotike, anestetike oziroma topikalne steroide.
Ponavljajoče se afte so pravzaprav ranice oziroma ulkusi, ki se pojavljajo kjer koli na ustni sluznici, največkrat izginejo po sedmih ali desetih dneh. Pojavijo se ob padcu splošne odpornosti, stresu, pri alergijah, pri ženskah pred mesečnim perilom, so spremljajoč pojav drugih infekcijskih bolezni. Vzrok zanje so lahko tudi motnje delovanja žlez in podobno, zato strokovnjaki priporočajo, da se vsi, ki so dovzetni za afte, izogibajo kavi in čokoladi, močnim začimbam, popru itd., saj dražijo ustno sluznico.
Priporočljivo je uživati hrano, bogato z vitamini C, A, E in B, oziroma hrano, bogato z minerali in encimi, ki krepijo obrambni mehanizem in varujejo pred stresom. Strokovna literatura priporoča uživanje integralnega kruha, ki je bogat vir vitaminov B in E, in papaje, ki ima veliko vitamina A. Priporočena živila so tudi ribe, jajca, špinača in grah. Številne študije so pokazale, da je priporočljivo zaužiti čim več kravjega sira ter jogurta.
Lahko povzročajo (celo) brazgotine
Aftozne ulkuse delimo na male in velike, na herpetiformno obliko ter na afte v povezavi z behčetovim sindromom. Male afte so najpogostejše in se pojavljajo kadar koli, večkrat med 20. in 30. letom starosti. Približno dva dni pred pojavom razjedic (ulceracij) je čutiti pekočo bolečino. Razjede so v premeru velike od dva do šest milimetrov, ovalnih oblik, boleče in prekrite z rumeno-belo membrano, ki je nekrotično (odmrlo) tkivo. Pojavljajo se zlasti na sluznici lic, ustnic, jezika, redkeje na nebu in dlesni. Majhne afte se zacelijo brez brazgotin. Ko se pojavijo, je potrebna skrbna ustna higiena, strokovnjaki svetujejo spiranje ust z ustnimi vodami, ki vsebujejo klorheksidin, priporočajo tudi uporabo steroidnih mazil, ki jih predpiše zobozdravnik ali specialist za ustne bolezni. Če gre za velike afte s premerom med enim in dvema centimetroma, je vsekakor priporočljiv obisk pri specialistu za ustne bolezni; celjenje teh lahko traja tudi en mesec in navadno pustijo brazgotino.
| Ustna higiena in afte Dokazano je, da (ne)higiena ust ne vpliva na pojavljanje aft. Zelo redko se namreč zgodi, da bi nespreten gib z zobno krtačko izzval njihov nastanek. Razumljivo pa je, da to še ne pomeni, da takrat, ko imamo afte, ni treba skrbeti za ustno higieno. |
Ne glede na vse – tudi sluznica v ustni votlini je organ. V pravem pomenu te besede: ustno sluznico delimo na žvekalno (dlesen, trdo nebo), obložno (ustnice, ustno dno, mehko nebo, lica, ustni preddvori) in specializirano (okušalna na jeziku). Kot organ pa ni imun proti stresu, zato ne preseneča, da je precej tistih, ki imajo sicer težave z aftami, občutljivih za obremenjenost pri delu, za spremembe letnih časov, za čas po preboleni bolezni... Za vse, kar ima takšno ali drugačno povezavo s stresom.
Nekateri strokovnjaki dokaj ilustrativno opisujejo morebitni vzrok za nastanek te nenevarne, vendar hudo neprijetne bolezni: naš prebavni sistem vsebuje številne bakterije, kar za skoraj kilogram jih je, živijo pa v prijetni simbiozi z nami. Hranimo jih in skrbimo, da so na toplem, one nas ščitijo pred patogenimi bakterijami, povrhu pa proizvajajo vitamine in sodelujejo pri metabolizmu. Ko je tako imenovana bakterijska flora v ravnovesju, je tudi naš organizem »zadovoljen«, ko pa se zgodi nepredviden stres ali ravnovesje podre katera druga bolezen, začne imunski sistem napadati naše dobre bakterije, med njimi tudi tiste v ustni votlini. In to naj bi bil – med drugim – vzrok za nastanek neprijetnih aft, zaradi katerih se težko prehranjujemo ali celo govorimo.
