Tropska vročina – tropski rastlinjak

V času, ko je z dnevnimi temperaturami nad 30 stopinj Celzija v Sloveniji nastopila, kot radi rečemo, prava tropska vročina, se poleg v gozdno senco in na kopališča lahko umaknemo tudi v – za čuda – tropski rastlinjak Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti 15, kjer je ob 80-odstotni relativni vlažnosti zraka zaradi senčenja nižja temperatura od zunanje. Vendar pa ob vstopu v stekleno-jeklen objekt z dobrimi 500 kvadratnimi metri površine bolj kot zaradi temperaturne razlike pozabimo na vročinske preglavice ob pogledu na bujno toplo- in vlagoljubno rastlinje, med katerim so številne rastline prav zdaj v polnem cvetenju, pri čemer helikonije, podrašci, papaja, nekatere nove vrste streptokarpov in različne mesojedke svoje mogočne in zanimive cvetove razkazujejo prvič.

To seveda pomeni, da je prizadevnim vrtnarjem najstarejšega botaničnega vrta v jugovzhodni Evropi (letos je star 202 leti) uspelo v dobrem poldrugem letu ustvariti optimalne razmere za rast in razvoj 380 vrst tropskih rastlin, katerih domovine so Amerika, Azija, Oceanija, Avstralija in Afrika. »Čeprav je bil naš novi rastlinjak zasnovan po številnih kompromisih, se je njegova ureditev izkazala kot učinkovita in predvsem zelo uporabna. Zasaditev poleg uporabnosti za pedagoško-izobraževalne in raziskovalne namene daje tudi hortikulturno in estetsko dovršen videz, kar potrjujejo pohvalne ocene domačih in tujih obiskovalcev. Po malo več kot letu in pol od odprtja lahko rečem, da je presegla vsa naša pričakovanja. Vse cilje, ki smo jih želeli doseči, smo celo presegli, in to v bistveno krajšem času, kot smo se ob skromnih razmerah in sredstvih za izvedbo zasaditve dejansko nadejali,« ugotavlja dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega botaničnega vrta, delujočega znotraj oddelka za biologijo biotehniške fakultete.

Zacvetele helikonije, vrčnice naredile zanimive vrčke

Odkrito priznava, da tako razkošnega tropskega rastlinjaka ne bi mogli ustvariti v tako kratkem času brez pomoči več evropskih univerzitetnih botaničnih vrtov (zlasti bonskega, iz katerega so dobili za tri tovornjake rastlin) in drugih donatorjev (denimo dobrovniškega Ocean Orchids). »Nekaj tropskih rastlin smo v starem rastlinjaku (iz leta 1955), ki še čaka na prepotrebno obnovo, že imeli in jih je bilo treba le presaditi, še več pa jih bomo postopoma vzgojili iz semen, ki jih dobivamo z redno izmenjavo s tristo vrtovi po vsem svetu. Vendar smo za uspešno in učinkovito zasaditev seveda potrebovali zadostno število odraslih rastlin, ki smo jih pridobili z dobrim sodelovanjem z drugimi vrtovi in gojitelji. Brez tega bi naš rastlinjak veliko počasneje dobival tropski videz, kakršnega ima danes,« pravi dr. Jože Bavcon, medtem ko nam razkazuje čudovite vrčnice, cvetove helikonij, papaje, hibiskusov, orhidej, madagaskarskega zimzelena, in mimogrede omeni, da jih v bonskem botaničnem vrtu spet čaka za tovornjak tropskih rastlin, le še denar za prevoz morajo zbrati.

Ob tem je avtor knjige o sredozemskih in tropskih rastlinah, ki že 17 let vodi ljubljanski botanični vrt (ta je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem), posebno ponosen, da so po manj kot letu dni prvič vzcvetele helikonije, vrčnice pa so naredile zanimive vrčke. Slednji pri tej mesojedki, ki prihaja z Malajskega arhipelaga, nastajajo na koncih listnih vitic in njihova prostornina lahko doseže tudi dva kubična decimetra. Vrčki so najprej zeleni, nato pa se bolj ali manj rdeče obarvajo. Žuželke najbolj privlači ustje vrčka, ki ga pokriva poklopec. Spodnja stran poklopca in ustje izločata sokove, polne omamne snovi, ki povzroča, da žuželke izgubijo razsodnost in padejo v vrček. Za helikonije, ki so doma predvsem v Južni Ameriki, so značilni horizontalna korenika, dolgi, bananovcem podobni listi in poseben tip cvetov, ki jih v Južni Ameriki oprašujejo kolibriji, na pacifiških otokih pa netopirji. Raznobarvna socvetja so pokončna ali viseča, dolga so lahko tudi meter ali več.

Sprehod skozi bujni tropski rastlinjak je prej ali slej dobrodošla osvežitev: tako za oči kot telo. Oči se lahko naužijejo lepot raznovrstnega tropskega rastlinstva, ki mu barvitost cvetov daje še dodaten mik, telo pa se pred zunanjo tropsko vročino za krajši čas umakne v nekoliko hladnejše okolje, pri čemer je – če si ob pravem času na pet metrov dvignjeni razgledni galeriji – poskrbljeno celo za prijetno vodno osvežitev, ko elektronsko vodeni sistem vključi pršenje. V teh počitniških in dopustniških dneh si je smiselno ogledati tudi tivolski rastlinjak, kjer so ustvarili puščavsko življenjsko okolje ter zasadili manjše debelolistnice, kakteje in mlečke ter postavili novo zasaditev z orhidejami. Poleg tega je ob rastlinjaku še več kot 200 velikih loncev z različnimi sredozemskimi rastlinami, nekatere so stare že več kot 50 let in so prav v poletnem času najlepše.