Elektrošokantne so samo cene

Električna kolesa so v zadnjih nekaj letih zelo napredovala, še najbolj baterije. Litijeve se večinoma polnijo od tri do štiri ure in s hkratnim poganjanjem pedalov lahko presežete celo sto kilometrov, četudi vam kondicija ne dopušča niti hoje v četrto nadstropje. Seveda takšna kolesa spravljajo v bes nekatere natrenirane kolesarje na klasičnih kolesih, toda slabotnejšim vračajo željo in možnost izletov, da vsakdanjega kolesarjenja sploh ne omenjamo – pa še neprimerljivo čistejša so od mopedov. Vzponi se zravnajo, hitrost je višja in neopazno se izboljšuje tudi kondicija.

Dve osnovni vrsti

E-kolesa so težja od navadnih za približno deset kilogramov, kar je pri spravljanju čisto obvladljivo. Majhno baterijo snamemo in jo napolnimo v stanovanju. Kolesa so dveh vrst: takšna, ki nas peljejo tudi brez vrtenja pedalov, in takšna (pedeleki), kjer jih mora kolesar vrteti. Končni učinek je zelo podoben, ko enkrat spoznaš vse skrivnosti. Na kratko smo preizkusili štiri e-kolesa, od katerih žal nobeno ni poceni – tista, ki so, kmalu obležijo po kleteh nepopravljivo pokvarjena.

BMW cruise e-bike je pedelek, ki ima ekskluzivno oblikovan aluminijasti okvir in je opremljen z Boschevim električnim sistemom v srednjem pestu, od tam prek verige poganja zadnje kolo. Takšna konstrukcija (enako ima scott) se je na preizkusu izkazala kot najučinkovitejša in na vozne lastnosti vpliva najmanj. Preostala oprema e-kolesa je Shimanova. BMW je mogoče neutrudljivo poganjati le s pedali, zavore so izvrstne, prav tako LED-luči. Škoda, da nima prtljažnika, niti se ga ne more dokupiti.

Elektrificirajo po naročilu

Kolovat je domača znamka, ki po naročilu elektrificira kolesa in celo druga vozila. Mogoče je izbirati med različnimi močmi motorjev, njihovo namestitvijo in kakovostjo baterij. Načeloma njihova e-kolesa niso pedeleki. Priznam, prijetno je tudi popolnoma brez vrtenja pedalov, vendar morate moč motorja nastaviti kot pri tempomatu in potem e-kolesu pomagati do višje hitrosti ali dosega s poganjanjem pedalov. Pri prednjem pogonu je potrebna previdnost na slabo oprijemljivem cestišču. Njihovo e-kolo je imelo najudobnejši sedež in je doseglo najvišjo hitrost na ravnem.

Scott e-sportster 15 je morebiti že razprodan, saj je akcijska cena za to kakovost zelo ugodna. Električna oprema je torej Boscheva, menjalnik in zavore Shimanove. Scott je bil za vrtenje pedalov najlahkotnejši od vseh preizkušenih e-koles in se je tudi drugače dobro odrezal. Vzmetne vilice so za e-bike priporočljive zaradi razmeroma višje hitrosti vožnje.

Vendarle pomaga

Smart e-bike je nedvomno najatraktivnejši, ponaša se celo z radialnimi zavorami Magura in ima motor v zadnjem kolesu, prenos moči pedalov pa je na zobati jermen. Ekskluzivno, a ne najboljše: pedelek potrebuje precej dolgo pot, da začne dodajati moč motorja, kar je posebno neprijetno ob odločnih vključevanjih na prednostne ceste. Pa tudi potem sistem deluje za spoznanje neenakomerno. Med številno ponujeno opremo morate izbrati boljši sedež od serijskega.

Na koncu sem s približno enako močjo prevozil testno progo, tako da sem poganjal samo pedale: hitrost je bila za približno petino nižja, edini resni vzpon pa zame kljub postankom komaj še prevozen. Premislite.