KORUZA

Je dobro jesti koruzo? Vsekakor

Objavljeno 11. maj 2015 13.40 | Posodobljeno 11. maj 2015 13.42 | Piše: S. I.

Koruza je pogosto predelana do neprepoznavnosti, a v svoji prvinski obliki je še kako okusna in zdrava, saj vsebuje vitamine, beljakovine, kalij in karotenoide.

Koruza je zdravo in polnovredno živilo, o tem ni dvoma. Poleg tega da je slastna in zabavna za uživanje, skriva tudi kup hranljivih snovi. Skodelica kuhane sladke rumene koruze vsebuje 143 kalorij, pet gramov beljakovin in presenetljivo količino kalija – devet odstotkov dnevne vrednosti, kar je toliko, kot ga je v manjši banani, ki veliko bolj slovi po njegovi vsebnosti.

V skodelici koruze so poleg vitamina B tudi štirje grami vlaknin, kar je 16 odstotkov priporočljive dnevne vrednosti. Koruzne vlaknine so probiotiki, kar pomeni, da jih presnavljajo črevesni mikroorganizmi in spodbujajo razvoj koristnih bakterij. Kakor poudarja dr. Joanne Slavin, profesorica s katedre za prehrano na Univerzi v Minnesoti, so raziskave pokazale, da to živilo ustvarja občutek sitosti.

Pogosto močno predelana

Toda kadar ni v obliki zrn, je pogosto predelana do neprepoznavnosti. Iz nje se da pridobiti dekstrozo, maltodekstrin, maltozo, ksilitol, polidekstrozo in hidrolizirane rastlinske beljakovine, da ne govorimo o bolj znanem glukozno-fruktoznem sirupu oziroma koruznem sirupu z večjo vsebnostjo fruktoze in rafiniranem koruznem olju. »Če je na deklaraciji omenjena koruza, gre po navadi za industrijsko predelano hrano,« opozarja Nina Planck, avtorica knjige The Real Food Cookbook.

Kdor želi uživati v pravi koruzi, naj izbere svežo ali zamrznjeno sladko, domače kokice, mleto polnovredno v obliki polente ali koruznega kruha ter hrustljave koruzne tortilje za prigrizek. »Če kupujete tako, ki je ekološko pridelana, se boste izognili gensko spremenjeni, odporni proti škodljivcem in herbicidom,« dodaja Planckova. To je na drugi strani Atlantika še kako velika težava, saj je več kot 90 odstotkov tamkajšnje koruze gensko spremenjene. V Evropi se tako spremenjenim organizmom še kar upiramo.

Slastna in zdrava

Najboljša oziroma najbolj zdrava je polnovredna koruza, podobno kot polnovredna pšenica, priporoča dr. David Katz, direktor Centra za raziskave in preventivo slovite ameriške univerze Yale. Z njim se strinja tudi dr. Elsayed Abdelal z raziskovalnega centra za prehrano Guelph v Kanadi. Polnovredna koruza namreč vsebuje veliko koristnih karotenoidov, kot sta lutein in zeaksantin. »Lutein, zeaksantin in antocianini so bioaktivne substance, ki so zelo koristne za človekovo zdravje,« pravi dr. Abdelal. Raziskave so pokazale, da koristijo zdravemu vidu in preprečujejo razvoj sive mrene. Po nekaterih ocenah je treba zato, da bi občutili njihove koristi, zaužiti okoli šest miligramov teh karotenoidov na dan; v skodelici koruze je približno četrtina te količine.

Dr. Richard Pratt, predstojnik katedre in profesor rastlinskih in okoljskih znanosti na državni univerzi New Mexico, je strastni ljubitelj koruze: »Odkar sem kot deček poskusil prvo koruzno tortiljo, sem se zaljubil v njen čudoviti okus.«

Temeljno živilo

Na svetu se med vsemi osnovnimi živili pridela največ prav koruze, in sicer okoli 873 milijonov ton. Na drugem mestu je riž s 738 milijoni ton in na tretjem pšenica s 671 milijoni ton, krompir je s 365 milijoni šele na četrtem. Res pa je, da gre večina koruze v primerjavi z drugimi osnovnimi živili predvsem za živalsko krmo, in ne toliko za človeško porabo, v zadnjem času pa tudi za pridelavo bioetanola. Kljub temu pa je koruza še vedno temelj prehrane v Južni in Srednji Ameriki (od koder tudi izvira) ter v Afriki.





Deli s prijatelji