Edina novoletna zaobljuba, ki smo jo sprejeli okusojedci, je ta, da bomo z veseljem okušali dobre jedi in vina ter za vas odkrivali nove kulinarične zvezde. V dneh, ko je večina modrovala o večno modernem ponovoletnem hujšanju, smo se odločili, da bika zagrabimo pri mastnih rogovih, zato smo se odpravili – na krofe. Kam drugam kot na Trojane. Cvrejo jih že od leta 1961 in na dan jih pripravijo do 2000 do 5000, v pustnem času pa številka skokovito naraste. A ker obeda nismo mogli začeti s trojanskim težkokategornikom, ki tehta od 18 do 20 dekagramov, smo se najprej sprehodili po vinski karti. Tam pa razočaranje: od penin ponujajo samo srebrno in zlato radgonsko penino, tudi nabor mirnih vin je zelo skromen. Le težko verjamemo, da si nihče od gostov, čeprav se večina ustavi, da med potjo na hitro poteši lakoto, ne zaželi v kozarcu še česa drugega. Zato pa je ponudba hrane toliko večja, saj ponujajo čisto vse, kosila in dnevne menije, jedi na žlico, celo šunko z jajci se da dobiti pa otroške krožnike, poskrbljeno je za ljubitelje rib, pic... Tudi sami na spletni strani priznavajo, da imajo tako pester izbor raznovrstnih jedi, napitkov in pijač, da se je včasih že kar težko odločiti.
Porcije so obilne in poceni, prekajene šunke s hrenom in jajcem ter pršuta z olivami denimo sploh nismo mogli zmazati, saj smo zraven pridno segali v košarico z domačim kruhom. Zraven smo pili špricer s haložanom, vino je bilo lahko, poskočno ter aromatično, zato je bila dobra izbira za spremljavo predjedi, del omizja je s haložanom pospremil tudi glavno jed, druga polovica pa je poskusila janževca. Domače krvavice in zelje z ocvirki so hitro zmanjkali s krožnika, praženi krompir nas ni preveč prepričal, telečji medaljoni z zelenjavo in kroketi pa bi bili veliko boljši, če jih ne bi zadušili z omako. Meso je bilo uležano in pravilno spečeno, prav tako ramstek na žaru. Skutna torta je morala priznati premoč krofa, ki je na debelo posut s sladkorjem vabil s krožnika.
Na Trojanah degustacijskih menijev ne gre iskati, saj se tu ustavljajo predvsem gostje, ki bi radi nekaj na hitro pojedli in očitno cenijo, da zrezki visijo s krožnikov, ko sedejo v avto ali avtobuse, pa iz vrečk zadiši po svežih krofih. Porcije so velike, krožniki so brez domišljije, tudi barva prtov je ostala tam nekje v 80. letih, postrežba je hitra, osebje nadvse prijazno, parkirišče se tudi v največji gneči nekako da dobiti.
Vrsta ponudbe: restavracija
|
Sedeli smo v starejšem delu gostišča, kjer je bilo ob peči nekoliko bolj mirno in kjer se nam je posvetila nadvse prijazna natakarica Nataša, čez cesto, v novejšem prizidku, pa je bil kljub pozni uri precejšen vrvež (vsega skupaj imajo 500 stolov za goste). Na wc je treba stopiti ven, čez cesto, saj so prostori ločeni, so pa, čeprav si gostje podajajo kljuko, presenetljivo čisti. Trojane so torej kljub avtocesti še vedno polne kot v dobrih starih časih, postanek za krof je očitno še vedno obvezen. Na Trojanah, za svoj slogan so si izbrali gostišče s tradicijo, se torej ni nič spremenilo. Za šest kupljenih krofov sedmega še vedno dobite brezplačno.
Dobro je vedeti
- Gostinsko podjetje Trojane, d. o. o.
- Trojane 1, 1222 Trojane
- Tel.: +386 1 72 33 600
- Splet: www.gp-trojane.si
- urnik: Vsak dan od 5.30 do 23.00.
- sedeži: 500.
