Posilstvo najstnice še vedno razburja

ZAGREB – Zgodba zdaj 16-letne deklice iz Zadra, ki naj bi jo več kot leto spolno zlorabljala skupina sedmih fantov, med katerimi sta dva mladoletna, nikakor ne pojenja. Po tistem, ko preiskovalni sodnik zoper domnevne storilce ni odredil pripora, so pod geslom Pravica za deklice po večjih mestih na Hrvaškem pred dnevi potekali protesti v podporo žrtvam spolnega nasilja, ki od pristojnih institucij ne dobijo primerne zaščite in podpore.

Medtem je sodišče v Zadru sicer spremenilo svojo odločitev in priprlo peterico, dva mladoletna storilca pa naj bi bila na prostosti.
Deklica naj bi bila žrtev spolnega nasilja kar eno leto, storilci pa naj bi jo nadlegovali tudi na javnih mestih. Izbruhnilo naj bi po tistem, ko se je sicer odlična učenka sprla z enim od profesorjev, ta pa jo je zaradi problematičnega vedenja poslal k psihologu, pri katerem pa je začelo iz nje vreti vse hudo, kar naj bi se ji dogajalo. Psiholog je ocenil, da je deklica, takrat stara 15 let, verjetno žrtev spolne zlorabe, o čemer je obvestil pristojni CSD in policijo.
 

Krivdo prevalili na žrtev

Kot nam je zaupala Maja Mamula, vodja nevladne organizacije Ženska soba – Center za seksualne pravice iz Zagreba, ena od organizatork protesta, je v sredo razburila izdaja Hrvatskega tjednika z naslovnico, na kateri so fotografije vseh vpletenih, in z naslovom Primer posilstva pri Zadru izmišljen. V prispevku avtor razglablja o tem, da ni nobenih dokazov, da se je očitano res zgodilo, vso krivdo pa vali na žrtev, ki je po naših neuradnih informacijah povsem zlomljena in menda na psihiatriji.


»Včeraj smo poskušali preprečiti distribucijo tednika, tudi prek policije, vendar neuspešno. Mislim, da nam ne preostane drugega, kot da zoper tednik podamo kazensko ovadbo kar mi, kar bi sicer moralo storiti državno tožilstvo,« pravi Mamulova, ki ima kot psihologinja že več kot več 25 let izkušenj dela z žrtvami spolnih zlorab. Poudarja, da je edina oseba, ki je odgovorna za spolno nasilje, storilec kaznivega dejanja, medtem ko se poskuša v tem primeru, kot je razbrati iz članka, krivdo za dejanja pripisati žrtvi. »Dolžnost pristojnih institucij je, da storilce procesuira, tako pa se v naši družbi žrtvam še vedno pripisuje odgovornost za dejanja, ki so jih storili drugi,« pravi Mamulatova. Čeprav se morda zdi, da bi žrtev morala biti brezgrešna, torej s samimi pozitivnimi lastnostmi, to v praksi ne drži.


»Lahko imamo žrtve s težkim značajem, lahko je impulzivna,neprilagojena, lahko ima sumljivo preteklost, pa vendar je žrtev. Med njo in storilcem ne more biti enačaja. Ženske ne postanejo žrtve kaznivih dejanj po svoji volji, niso hotele biti posiljene,« je odločna Maja Mamula.