Ženska po nesreči želela več denarja, a je ostalo pri dosojenem znesku
Potem ko je bila ženska udeležena in poškodovana v prometni nesreči, je od zavarovalnice povzročiteljice terjala odškodnino. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo 1742 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od marca 2022 (že prej je dobila večji, nesporni del odškodnine), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v presežku (terjala je namreč 10.880 evrov).
Zoper tako odločitev se je pritožila, saj je menila, da je prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo prenizka, odločitev sodišča o zavrnitvi odškodnine za tujo nego in pomoč pa napačna. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo.
V trčenju je utrpela udarnino rame, zlom od petega do sedmega rebra ter zlom gležnja.
Maja 2019 je bila namreč poškodovana v prometni nesreči, ki jo je povzročila voznica, zavarovanka tožene zavarovalnice. Da je voznica oziroma zavarovalnica odgovorna, ni bilo sporno, prav tako je zavarovalnica nesporni del odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14 tisočakov poravnala že prej. Sporna je ostala višina odškodnine za negmotno škodo za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne pa tudi zaradi strahu, za kar ji je sodišče priznalo 2000 evrov.
Ni dvoma, da je v prometni nesreči utrpela udarnino rame, zlom od petega do sedmega rebra ter zlom gležnja, sporno je bilo trajanje bolečinskega stanja. Sodišče prve stopnje je po mnenju višjega sodišča pravilno povzelo tako izpoved tožnice kot mnenje izvedenca medicinske stroke, prisojena odškodnina v skupni višini 16.500 evrov (9000 za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 2000 zaradi strahu in 5500 za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) pa je po mnenju višjega sodišča pravilna in glede na podobne primere v sodni praksi ustrezno ovrednotena.
