Zbiti pešec štiri dni mrtev v grmovju
Po dveh letih strogih omejitev zaradi epidemije covida-19 je bil obseg letošnjega cestnega prometa že primerljiv s predkoronskim letom 2019. Takrat je v prometnih nesrečah umrlo 98 ljudi, letos do včeraj pa po podatkih Generalne policijske uprave 86. Ob tem je, kot so nam že v začetku decembra odgovorili na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP), spodbuden tudi podatek o številu smrtnih žrtev na prevoženo milijardo kilometrov. Petletna drseča povprečja od leta 2013 namreč vseskozi padajo: če je bilo v obdobju med letoma 2013 in 2017 8,73 umrlega, je bilo v obdobju med letoma 2017 in 2021 to povprečje 7,04.
Za svojce umrlih v prometnih nesrečah je takšna statistika povsem brez pomena. Spomnimo se nekaj najhujših letošnjih tragedij. V nedeljo, 23. oktobra, je Slovenijo pretresla grozljiva nesreča na vzhodni ljubljanski obvoznici, ki jo je povzročil 86-letni voznik; pripeljal se je po obvoznici iz smeri Zadobrove proti Zaloški cesti. »Med izvozom in uvozom na Zaloško cesto je ustavil na odstavnem pasu, nato pa polkrožno obrnil in zapeljal v nasprotno smer po prehitevalnem pasu ter čelno trčil v vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Na kraju nesreče je umrl 86-letni voznik, prav tako je umrla 62-letna potnica v drugem vozilu. Huje sta bila ranjena potnica v vozilu povzročitelja in voznik drugega udeleženega vozila. V vozilo 86-letnika so nato trčila še tri vozila, tri osebe iz teh vozil so bile lažje ranjene,« so sporočili s PU Ljubljana. Čez slab mesec pa še, da je za posledicami nesreče umrla še ena od potnic.
Na nasprotni pas in v smrt
Na AVP pojasnjujejo, da sta bila za prometne nesreče s smrtnim izidom kar v 71 odstotkih kriva nepravilna stran oziroma smer vožnje in neprilagojena hitrost. Zaradi slednje naj bi 19. januarja umrl nogometaš Kenan Hajdarević - Keno iz Litije. S PU Ljubljana so sporočili, da je 23-letnik, ki je vozil v smeri proti Litiji, pri Zgornjem Logu zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno in trčil v robnik, nato pa še v odbojno ograjo. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče, tam je na nasprotni strani ceste ponovno trčilo v odbojno ograjo, nato pa na nasprotni strani ceste v kombi voznika, ki je pravilno vozil v smeri proti Hotiču. Nesrečnega Kena je od kombija odbilo v podporni zid železniške proge.
Sredi maja je na nasprotni vozni pas zapeljal 48-letni Andrej Hvalec iz Slovenske Bistrice. Skupaj z ženo Petro sta se vozila na trikolesnem skuterju piaggio MP3. Pred naseljem Čadram je v levem dolgem in preglednem ovinku, kot so sporočili s PU Maribor, iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas ravno v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo tako silovito, da sta Andrej in Petra, sicer zasebna detektiva, padla po cestišču, poškodbe pa so bile tako hude, da jima žal ni bilo več pomoči.
Do začetka decembra je bilo zabeleženih 1416 prometnih nesreč zaradi alkoholiziranega povzročitelja, kar je, poudarijo na AVP, štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani: »Vendar letos zaradi alkoholiziranih povzročiteljev beležimo najmanj smrtnih žrtev doslej. Umrlo je 17 oseb oziroma 54 odstotka manj kot lani (37 oseb). Še vedno je skoraj vsaka deseta prometna nesreča povzročena pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je letos v teh prometnih nesrečah znašala 1,44 promila.« V zadnjih treh letih sta bili ženski pod vplivom alkohola odgovorni za dve smrti, pijani moški pa za kar 77.
V soboto, 30. aprila, je v javnosti odmevala huda nesreča na štajerski avtocesti, iz smeri Slovenske Bistrice proti Tepanju, v kateri je umrl 44-letni državljan Romunije. Vanj je, so sporočili s PU Maribor, trčil 49-letni slovenski voznik osebnega avtomobila, v katerem sta bila še dva potnika, in sicer v trenutku, ko je zapeljal z levega prometnega pasu na desnega. Romun je po trčenju, ko je njegovo športno starodobno vozilo odbilo prek prometnega pasu za počasna vozila in v varnostno betonsko ograjo, padel iz vozila. Pri tem se je tako hudo ranil, da je na kraju dogodka umrl. Nesrečo naj bi povzročil policist, a preiskovalci z njim razgovora niso mogli opraviti v osrednji celjski bolnišnici, saj naj bi to po zdravniški oskrbi zapustil še pred njihovim prihodom. Po takratnem poročanju Večera naj bi policisti posebnega oddelka takšno ravnanje povzročitelja razumeli kot pobeg, zato so se podali za njim. A že v nedeljo so iskanje preklicali, saj naj bi se 49-letnik sam javil na policijski postaji.
Mlajši moški naj bi na območju Karteljevega 21. oktobra zvečer do smrti zbil 49-letnega Marjana Bevca iz Brezja pri Trebelnem. Pokojnega, nato pa še povzročitelja, so našli šele čez štiri dni, saj je, kot je pokazala preiskava, povzročitelj, potem ko je trčil v 49-letnika, pobegnil s kraja dogodka, poškodovane dele avtomobila pa je hotel neuspešno skriti s ponjavo.
400 kršitev pri voznikih e-skirojev so do sredine leta ugotovili policisti.
Usodni padec na e-skiroju
Letos sta na naših cestah umrla tudi voznika t. i. lahkega motornega vozila. V petek, 19. avgusta, okoli 20. ure je v naselju Škalce 35-letnik vozil električno rolko po klancu navzdol, padel in z glavo močno udaril v tla. Pri tem se je tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. Prvega marca je na območju Ljubnega ob Savinji umrl 52-letni voznik e-skiroja: »Dvainpetdesetletnik, ki je vozil iz smeri bencinskega servisa proti centru Ljubnega, je z desnim bočnim delom skiroja trčil v robnik hodnika za pešce, padel in trčil v leseno ograjo,« so sporočili s PU Celje in dodali, da se je moški tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju dogodka.
Na AVP opozarjajo, da je policija do konca julija obravnavala že 400 kršitev pri voznikih e-skirojev, najpogosteje zaradi napačne strani oziroma smeri vožnje in neuporabe čelade do 18. leta starosti. Poudarjajo, da morajo tovrstni vozniki voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, lahko vozijo ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Vsekakor mora imeti voznik ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgan prednji žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, zadaj pa pozicijsko svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo. »Na zadnji strani lahkega motornega vozila mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pa rumene ali oranžne bočne odsevnike,« še dodajajo na AVP.
