Domnevni morilec zamudil ženin porod, zdaj toži državo
Mervan Šljivar je tako med slovenskimi kot bosanskimi kronisti precej znano ime; pri nas zaradi dogajanja na parkirišču pred Sombrerom na ljubljanskih Fužinah 23. januarja 2016, v Bosni in Hercegovini pa zaradi umora Nedžada Kličića, imenovanega Krajiški oziroma Cazinski Rambo 14. septembra 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu.
V prvi zadevi je na sodišču dokazal, da na Fužinah ni poskušal ubiti Fadila Ferhatovića, in je bil zato oproščen vseh obtožb. V drugi kazenski zadevi, ki poteka v Ljubljani in ne v BiH, pa še vedno čaka na dan, kdaj se bo lahko oglasil na sodišču in začel dokazovati svojo nedolžnost. Na prvem sojenju v zadnji zadevi je bil spoznan za krivega in bil obsojen na 30 let zapora. A so vse skupaj kasneje na glavo obrnili vrhovni sodniki, ki so sodbo razveljavili. Vmes je že lahko zapustil pripor, v katerem je zaradi obeh primerov sedel od 28. januarja 2016 do 20. maja 2020, torej štiri leta in štiri mesece.
Zaradi neupravičenega pripora, v katerem je bil po dogodku na Fužinah, je od države že iztožil dobrih 28.000 evrov z zamudnimi obrestmi vred. Ker je prepričan, da je to, tudi glede na razmere v priporu, odločno premalo oziroma da bi moral dobiti še dobrih 40.000 evrov, pred ljubljansko okrožno sodnico Jelko Podgoršek od države terja še ta znesek. Na zadnji pravdni obravnavi, na katero ga sicer ni bilo, je bil kot priča zaslišan vodja oddelka pripora v ljubljanskem zaporu Igor Špehar. Na vprašanje tožnikove pooblaščenke Monike Poje, ali se spomni, da bi bil Šljivar močno poškodovan, ko je prišel v pripor po strelskem incidentu na Fužinah, je odgovoril pritrdilno. V spominu so mu ostale poškodbe njegove glave.
Konflikten do pripornikov
Državna odvetnica Jasna Lovrec je prebrala Zaključno poročilo o priporniku Mervanu Šljivarju z 28. marca 2017, ki ga je spisala priča. Iz njega med drugim izhaja, da je bil Šljivar po prihodu v pripor 29. januarja 2016 znotraj te ustanove nekajkrat premeščen iz ene sobo v drugo. In da se tam ni lepo obnašal, ni spoštoval hišnega reda in je bil konflikten do drugih pripornikov. Prišlo naj bi tudi do fizičnega kontakta z enim od njih. Enkrat je tudi protestiral zaradi hrane. Špehar je na vse skupaj odgovoril, da je bil do njega »vedno korekten, sva se dobro razumela, v poročilu pa sem strnil vse dogodke v priporu, v katere je bil omenjen pripornik vpleten med priporom«.
Šljivar države ne toži le zaradi domnevno neprimernih razmer v priporu, ampak tudi, ker mu niso omogočili, da bi ga iz pripora peljali v postojnsko porodnišnico, kjer je rodila njegova žena. Pravosodni policist Matjaž Cvetko naj bi mu povedal, da ga niso mogli peljati, ker jim je na avtomobilu počila pnevmatika. Da to ni res, je, zaslišan kot priča, zatrdil Cvetko. »V moji dolgoletni službi v zavodu še nikoli ni počila guma na nobenem službenem avtomobilu. In če bi bilo to res, bi ga peljali z drugim službenim avtomobilom,« je zatrdil.
In pojasnil, da so imeli dovoljenje, da ga peljejo v porodnišnico, a da je žena rodila pred načrtovanim dnem poroda. »Medtem ko bi ga lahko peljali v porodnišnico prvič in so nam rekli, naj ne pridemo, ker gre njegova žena domov, in do tega, ko je žena priporniku rekla, da ga bo počakala v bolnici, je minilo več ur. Čeprav so si v zavodu zelo prizadevali, da bi našli druga pravosodna policista za spremstvo, ju žal nismo našli, saj so bili vsi na drugih nalogah,« je sklenila priča.
