Zalezovalec je ženskam pošiljal opolzkosti

Vztrajno pošiljanje SMS in MMS ter pisem z eksplicitno spolno vsebino štirim ženskam, ki si tega niso želele, nadležni telefonski klici … Takšno ravnanje ustreza definiciji kaznivega dejanja zalezovanja, povrhu pa še grožnje, je tožilstvu pritrdilo ljubljansko okrajno sodišče.

Ker pa je moški vse to storil v stanju neprištevnosti zaradi paranoidne shizofrenije z izgubo stika z realnostjo ter spremljajočimi blodnjami, mu je sodišče izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. To naj bi izvajali na bolnišničnem oddelku za psihiatrijo, in sicer najdlje pet let, pri čemer mora sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odločiti o tem, ali je še potrebno.

A je okrajno sodišče tukaj storilo napako, saj izrek takega ukrepa za kaznivo dejanje grožnje, kot mu ga je očitalo tožilstvo, zaradi višine zagrožene kazni (denarna kazen ali zapor do 6 mesecev) ni mogoč. Zato so višji sodniki pritožbi zagovornika obdolženca ugodili v tem delu in sklep sodišča prve stopnje spremenili tako, da mu za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja grožnje, varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu niso izrekli. Je pa ta ukrep ostal v veljavi za kaznivo dejanje zalezovanja.

Obdolženi je sicer zanikal, da je pisal oškodovankam, in trdil, da jih je klical le občasno, da jim ni grozil in jih tudi ni zalezoval, temveč da so si one želele stika z njim in da so one izsiljevale ter zalezovale njega. Obljubljal je tudi, da jih nikoli več ne bo nadlegoval, da ni nevaren za okolico in da redno obiskuje psihiatra. Navajal je tudi, da pomaga v samostanu, celo da je tajni policijski sodelavec … A se višji sodniki s temi navedbami sploh niso ukvarjali.

Njegove obljube in trditve so namreč povsem v nasprotju z dokazi. Iz sporočil, ki jih je pošiljal oškodovankam, pa tudi iz izpovedi treh oškodovank in priče izhaja, da je poslal izjemno veliko sporočil z eksplicitno spolno vsebino, na katera se oškodovanke niso odzivale oziroma so mu pojasnile, da si stika ne želijo. Ženske je mnogokrat, ne samo občasno, tudi poklical, in čeprav so njegovo številko večkrat blokirale, je vsakič poklical z nove telefonske številke. Prijavile so ga policiji in zoper njega sprožile ustrezne postopke. Še posebno z eno je vsak dan poskušal vsiljivo vzpostaviti stik, pri tem pa je bila vsebina sporočil ves čas nazorno seksualna in pogosto tudi (seksualno in fizično) agresivna.

Niso ga odvrnile niti prošnje žensk niti intervencija uradnih organov, zato tudi od prepovedi približevanja, kar je v pritožbi predlagal odvetnik, ni pričakovati učinkovitih rezultatov. Ni zaleglo niti, da so ga v sklopu prekrškovnih postopkov kot tujca že »pospremili« iz Slovenije, pa se je vanjo kljub prepovedi vsakokrat vrnil in nadaljeval nadlegovanje.

Zdravljenje v ustanovi

Odvetnik je predlagal, da sodišče njegovemu klientu za pet kaznivih dejanj zalezovanja izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (za grožnjo, kot omenjeno, takega ukrepa ni mogoče izreči). A zgolj ambulantno zdravljenje ali kak milejši ukrep ne zadoščata, je potrdil tudi izvedenec psihiatrične stroke.