Začel pretep, ko so mu zlomili nos, pa je zahteval odškodnino
Gostilniški spori lahko, sploh kadar je vmes alkohol, seveda hitro prerastejo v kaj več, in prav to se je zgodilo med možakarjema, ki sta se po pretepu znašla na nasprotnih straneh še na sodišču. V vlogi tožnika pa je bil celo ta, ki je pretep začel, in odškodnino za zlomljen nos celo dobil. Sodišče je namreč menilo, da je napadeni v obrambi segel po pretirani sili. Vendar je višje sodišče salomonsko odločilo, da sta za poškodbo kriva oba, in prisodilo temu primerno odškodnino.
Osramočen
Pretep bi že zdavnaj šel v pozabo, saj se je zgodil decembra 2015, torej pred devetimi leti. A je bilo, očitno glede na stopnjo (ne)nujnosti in zasedenost naših sodišč, o zadevi na prvostopenjskem sodišču odločeno šele pred dobrim letom. Sodišče je torej ugotovilo, da gre za deljeno odgovornost oziroma sokrivdo obeh pravdnih strank, vsakega do 50 odstotkov. »Prepir in pretep je pred pričami v javnosti začel tožnik, dokončal pa toženec s pretirano silo, in sicer je toženec z udarcem v glavo tožniku povzročil zlom nosnih kosti, odrgnine nad obrvmi in podplutbo pod levim očesom,« je sklenilo sodišče.
V javnosti se je počutil nelagodno in osramočeno zaradi vidnih posledic udarca na obrazu.
Tudi po zaslišanju izvedenca medicinske stroke pa je ocenilo, da mu zaradi intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strah prisodi 3500 evrov odškodnine. »14 dni je imel težave pri dihanju skozi nos in vidne posledice udarca na obrazu. V tem času je bil zaskrbljen za nos in psihično prizadet, v javnosti se je počutil nelagodno in osramočeno zaradi vidnih posledic udarca na obrazu,« so pojasnili med drugim. A je torej, ker je pretep sam začel, upravičen le do polovice zneska, torej do 1750 evrov.
Še na višje sodišče
Primer je romal še na višje sodišče v Ljubljani, to pa je nedavno prisojeno vsoto nekoliko znižalo (na 3000 evrov, kar za polovico odgovornosti znaša 1500 evrov). Menilo je namreč, da tožnik ni utrpel zatrjevanega strahu, ker naj bi bil zaskrbljen za nos, v celoti pa je zavrnilo odškodnino zaradi razžalitve dobrega imena in časti. »Res je sicer, da so tudi grda ravnanja, s katerimi nekdo prizadene telesno ali duševno celovitost drugega, lahko objektivno žaljiva. Vendar vsak poseg v telesno ali duševno celovitost ne pomeni posega v oškodovančevo čast in dobro ime. Za ugotovitev obstoja te oblike škode so pomembne tudi okoliščine škodnega dogodka,« so opozorili višji sodniki.
Prepir in pretep je pred pričami v javnosti začel tožnik, dokončal pa toženec s pretirano silo.
Sodišče prve stopnje je tako dalo premajhen pomen ključnemu dejstvu, da se je možakar sam izpostavil situaciji, ko jih je torej dobil po nosu. Sodelovanje v pretepu in dobljene poškodbe – odrgnine, modrice – s kratkotrajnimi posledicami za nekoga, ki je sam začel pretep, pač ne morejo biti žaljivi. Ali drugače: čast in dobro ime si je umazal kar sam, ko se je petelinil v lokalu, nato pa jih dobil.
