Vojni zločinec v Sloveniji grozil, v Srbiji je velik junak

Dragomirja Grujovića, vojnega zločinca, ki ga Slovenija preganja zaradi njegovega delovanja v času osamosvajanja Slovenije, v našo državo pričakovano ni bilo. Pravzaprav je vprašanje, kako bi sploh pripotoval do Novega mesta, zanj so še vedno razpisani mednarodna tiralica, pripor in evropski priporni nalog. Kaj lahko bi se torej zgodilo, da bi Grujovića takoj po prestopu meje svoje države, v kateri velja za narodnega junaka, vtaknili v pripor.

Čeprav je njegov zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Borut Škerlj, predlagal, da mu sodijo v nenavzočnosti, Grujović je namreč že podal zagovor v Beogradu na oddelku za vojne zločine višjega sodišča v Beogradu, pa je temu predlogu nasprotovala višja državna tožilka Nada Črnugelj. Gre namreč za res huda kazniva dejanja in težko zadevo. Njenemu stališču je pritrdil tudi petčlanski senat, ki mu je predsedovala sodnica Natalija Picek Kink. Senat je torej sklenil: prisotnost obtoženega na sojenju je nujna. Vabilo za tokratno obravnavo je Grujović prejel, a se ni odzval nanj, zato bo poskušala vzpostaviti stik z višjim sodiščem glede videokonference.

Tožilstvo Srbu Grujoviću očita kaznivi dejanji vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo in poskus umora med osamosvajanjem Slovenije, ko je streljal in zadel kapetana Branimirja Furlana, ta je takrat poveljeval enoti oziroma vojaškemu podzemnemu skladišču na Puščavi pri Mokronogu, v katerem je bilo 45 vojakov.



Dolenjci se še kako dobro spomnijo strahu in groženj, ko je Grujović, takratni poveljnik vojaškega podzemnega skladišča na Puščavi pri Mokronogu, v katerem je bilo 7,2 milijona litrov goriv, želel skladišče pognati v zrak. Nekaj sto okoličanov je zapustilo svoje domove, civilna zaščita pa je bila s svojimi enotami pripravljena ob uresničitvi poveljnikovih groženj. Stanje se je umirilo šele po nekaj dneh.

»Res je očitano zelo težko, pravzaprav najhujše kaznivo dejanje, vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo, a iz opisa znakov kaznivega dejanja in opisov izvršitvenih ravnanj je očitno, da tožilstvo v obtožnici ni zajelo bistvenih elementov kaznivega dejanja, tožilstvo niti ne upošteva ženevske konvencije in dopolnilnih protokolov, prav tako ne sodne prakse v Sloveniji in sodišč za pregon tovrstnih kaznivih dejanj na območju nekdanje Jugoslavije in v mednarodnih postopkih, zato bi lahko sodišče sojenje nadaljevalo v nenavzočnosti. Prisotnost tudi ni potrebna za očitke poskusa umora, saj se bo lahko s pomočjo izvedencev ugotovilo, da ne gre za očitano kaznivo dejanje,« je senat nagovoril Grujovićev odvetnik v Sloveniji Borut Škerlj, ki Srba zastopa po uradni dolžnosti, primer pa je prevzel od svojega očeta, odvetnika Antona Škerlja. Obtožnica zoper Grujovića je bila namreč vložena že davnega leta 1994, takrat še na Temeljno sodišče Novo mesto, in če očitki za poskus umora zastarajo leta 2021, pa očitki pod prvo točko ne zastarajo nikoli.



Tožilstvo je imelo že na predobravnavnem naroku, ta je bil oktobra 2016, ko Grujovića tudi ni bilo na sodišče v Novo mesto, pripravljen predlog v primeru priznanja – 15 let zapora. Kot je bilo očitno v četrtek, tožilstvo pri obtožbah vztraja, kazen, za katero se bo zdaj zavzemalo tožilstvo, bo kvečjemu višja od prvotnega predloga, nikakor pa ne bo mogla biti višja od 20 let, ki je bila takrat najvišja kazen v Sloveniji. Je pa bil Grujović prav zaradi istih dejanj v svoji domovini odlikovan z državnim odlikovanjem, v trenutku je bil tudi povišan kar za pet činov, iz starejšega vodnika v poročnika.

Srbija je zapor

Grujović, ki je v zadnjih letih večkrat javno povedal, da živega v Slovenijo ne bo, je bil na prošnjo novomeškega sodišča zaslišan v Srbiji, izpostavil je, da je bila takrat na območju Slovenije JNA edina pravno priznana vojska v SFRJ, dodal pa je tudi, da bi za vsako drugačno ravnanje na podlagi zakonov SFRJ odgovarjal za izdajo ali podpis kapitulacije, za kar bi mu grozila zaporna ali celo smrtna kazen, da pa je prisegel, da bo branil ljudi, premoženje in meje SFRJ tudi s svojim življenjem, če bo treba. Povedal je, da se je zoperstavil odločitvi komandanta skladišča Furlana, da vojake in premoženje JNA preda Teritorialni obrambi Slovenije. »Bil sem hitrejši od njega in ga onesposobil, sicer bi me lahko on ubil,« se je zagovarjal in omenil, da je zdaj zanj že Srbija zapor, saj si je ne upa zapustiti. Septembra 1997 sta bila zoper njega odrejen pripor in tiralica, julija 2007 še mednarodna tiralica, vse odločbe so še aktualne. A že zdaj je jasno, da zadeve na sodišču ne bo mogoče kar na hitro zaključiti, sploh če bo obravnava z vsemi zaslišanji potekala prek videokonference. Novo sojenje je razpisano za konec marca prihodnje leto.