SODIŠČE JE ODLOČILO

Taksist zaradi kazni zagrozil redarju s smrtjo, takšna kazen ga čaka

Zabrusil mu je, da ga bo polomil in da je zanj bolje, da ima oči na hrbtu.
Fotografija: Redar je bil kriv le tega, da je opravljal svoje delo. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Redar je bil kriv le tega, da je opravljal svoje delo. FOTO: Leon Vidic

Uradne osebe, ki opravljajo svoje delo, lahko zaradi narave tega dela večkrat pridejo v konflikt s posamezniki, v določenih primerih pa lahko spori eskalirajo bolj kot običajno, tudi do uporabe sile oziroma groženj.

Z enim takšnih primerov so se ukvarjali sodniki – sprva okrožni, nato pa še višji in celo vrhovni – ki pa so se vsi drug za drugim strinjali, da si zaradi svojega ravnanja možakar, ki ga je s tira povsem vrgel plačilni nalog mestnega redarja njegovi ženi, zasluži obsodbo. Sam je trdil, da je zgolj razburjen taksist, ki je žrtev neprestanih šikaniranj mestnega redarstva, proti čemur se bori z vlaganjem pravnih sredstev, a so bila sodišča, ker je prešel mejo, neomajna.

Spravil se je na ženo

Na mestno redarstvo je namreč poklical možakar, in redarju na drugi strani povedal, naj pove svojemu kolegu, da ga bo našel in polomil, ker se je spravil na njegovo ženo. Nekaj ur zatem se še kar ni pomiril in je istemu redarju dejal, da je zoper njegovega kolega podal kazensko ovadbo, ob tem pa policistom rekel, da je bolje zanj, da oškodovanca najdejo pred njim, saj ga bo sicer ubil, ker se je spravil na njegovo ženo.

Razburil ga je plačilni nalog. FOTO: Igor Mali
Razburil ga je plačilni nalog. FOTO: Igor Mali

Naposled pa je z redarjem, ki je njegovi ženi zaradi prekrška po zakonu o pravilih cestnega prometa predhodno izdal plačilni nalog, tudi sam osebno prek telefona oškodovancu grozil, da ga čaka, da ve, kje stanuje, da bo imel posla z njim, in da je zanj bolje, da ima oči na hrbtu; pa še, da bo prišel kmalu na svoje in da sploh ne bo vedel, kje bo pokasiral. Zaradi groženj se je redar počutil ogroženega in prestrašenega.

Okrožno sodišče v Ljubljani je moškega zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi obsodilo na eno leto zapora, a mu za zapahe ne bo treba, če v preizkusni dobi treh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Kazen je bila namreč pogojna. Redarja, ki je zaradi strahu zahteval odškodnino, so napotili na pravdo. Oktobra lani je višje sodišče v Ljubljani pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Napad na življenje in telo

Obramba se je z zahtevo za varstvo zakonitosti obrnila še na vrhovno sodišče in med drugim zatrdila, da redar ni bil konkretno ogrožen. A kot so jo spomnili vrhovni sodniki, so v podobnih primerih že presodili, da pri tem kaznivem dejanju zadostuje izrek resne, objektivno uresničljive grožnje, ki ima za posledico občutek ogroženosti, ni pa pomembno, ali je storilec grožnje nameraval uresničiti. Telefonska grožnja z »napadom na življenje in telo« je pravzaprav tipičen primer objektivnega ogrožanja osebne varnosti uradne osebe.

Taksist je potožil, da je žrtev šikaniranja mestnega redarstva. FOTO: Tomi Lombar
Taksist je potožil, da je žrtev šikaniranja mestnega redarstva. FOTO: Tomi Lombar

Pritožnik je med drugim še trdil, da prenašanje govoric ne more biti dokaz obstoja kaznivega dejanja, in da so oškodovanec ter priče lagale, a so ga vrhovni sodniki spomnili, da je bilo o dejanskem stanju že razčiščeno na sodiščih nižje stopnje. Nič kaj konkretnega pa tudi niso mogli odvrniti na navedbe, da so v Ljubljani dejansko vozniki žrtve redarske službe in ne obratno.

Zahtevo za varstvo zakonitosti so tako pred kratkim zavrnili.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije