MAMICA DVEH OTROK

Polona na rojstni dan zdrsnila v smrt

Objavljeno 12. februar 2020 17.16 | Posodobljeno 12. februar 2020 17.19 | Piše: Tina Horvat

Gorski svedri in domačini iz Sovodnja so se spomnili na tragično preminulo Polono Bajt. Natanko pred enim letom je padla čez steno Grintovca.

Zaljubljena je bila v gore. FOTO: FB
Prelepa sobota je bila 9. februarja lani, ko se je na svojo poslednjo pot odpravila Polona Bajt iz Sovodnja v Poljanski dolini, mamica dveh osnovnošolcev, zaposlena na bencinskem servisu OMV v Škofji Loki.

image
Okoli 50 sorodnikov, prijateljev in znancev se je v nedeljo udeležilo spominskega pohoda. FOTO: Jože Fortuna

Medtem ko se je s partnerjem Daretom Š. že od navsezgodaj vzpenjala proti vrhu Grintovca, so na njen profil ​na facebooku deževale čestitke. Polona je namreč ravno ta dan praznovala 41. rojstni dan in podarila si je turo na kralja Kamniško-Savinjskih Alp. A ne le ob posebnih priložnostih, Polona je izkoristila vsak prosti trenutek, da je obiskala gore, ki so bile njeno kraljestvo. Žal je bil Grintovec njen zadnji, pri sestopu je zdrsnila in padla čez steno.

Kmalu potem, ko se je razvedelo za nesrečo, so rojstnodnevne čestitke zamenjali presunljivi izrazi sožalja in šoka. »Boli, oh kako boli! Draga Polona, ne morem in ne morem priti k sebi. Vesela sem bila, da si našla pravo ljubezen, in nikoli ne bom pozabila nate. Bila si tako poštena, preprosta, srčna ... Počivaj v miru in pazi na vse nas. Vedno boš nekje v mojem srcu. Toliko lepih spominov me bo vezalo nate. Upam, da si srečna tam, kamor si odšla.« Kot da ne morejo sprejeti, da njihove vedno nasmejane, vesele in dobrovoljne prijateljice ali znanke ni več, se jih je več sto na njen prvi in hkrati zadnji dan množično poslovilo od nje.
 

Svedri so ji postavili klopco


Še posebno močan pečat je Polona pustila med gorniki, zbranimi v skupini Gorski svedri. Ne le da je na facebooku velikokrat objavljala prelepe fotografije s svojih tur, z nekaterimi je spletla tudi pravo prijateljstvo, ne le spletno. Zato so ji svedri skupaj z domačini iz Sovodnja, med njimi sta bila Polonina mama in oče Marija in Dušan Bajt, v nedeljo, na žalostno prvo obletnico njene smrti, pripravili spominski pohod na 1051 metrov visoki Bevkov vrh v Cerkljanskem hribovju, ki je bil njen domači vrh.

41 let je dopolnila na lanski nesrečni 9. februar.

Od cerkve v Novi Oselci, kjer je domači župnik izrekel prelepe misli o pokojni Poloni, jih je pot vodila do vrha, kjer si odslej lahko odpočijemo na prelepi, lično izdelani klopci pri kapelici. Z nje se odpira prelep razgled na bližnji Porezen in Črni vrh ter naprej čez Blegoš in Ratitovec prek Spodnjih Bohinjskih gora vse do Triglava. V spomin na Polono jo je izdelal vodja svedrov Jože Fortuna.

»Polona je bila v naši skupini in vsi smo bili pretreseni ob njeni smrti. Bila je ena najbolj srčnih in prijaznih punc, kar smo jih poznali. Zaljubljena je bila v gore, in še preden je to postalo trend, ji ni bilo težko vstati navsezgodaj in počakati na sončni vzhod na vrhu Grintovca ali katerega drugega hriba,« pove glavni gorski sveder. »Zdelo se mi je, da bi bilo lepo narediti klopco in jo postaviti na vrh. Dve podobni že stojita, ena na Kredarici in ena na Planini nad Vrhniko. A ta je prav posebna, Polonina. Ves dan je bil zelo lep in zelo čustven. Žal življenje teče dalje, a vedno se je bomo spominjali takšne, kot je bila – nasmejana do ušes in polna veselja in sreče,« je še povedal.

Zdelo se mi je, da bi bilo lepo narediti klopco in jo postaviti na vrh. Dve podobni že stojita, ena na Kredarici in ena na Planini nad Vrhniko. A ta je prav posebna, Polonina.

image
V nedeljo so obiskali tudi njen grob. FOTO: Jože Fortuna
Niti vodja pohoda Andreja Hafner Stokuća ni skrivala ganjenosti ob spominu na Polono. »Samo pol leta sva bili prijateljici, a je bilo to prijateljstvo nadvse intenzivno. Bila je eno veliko sonce, ko sva se srečali, me je vedno tako močno objela. Začelo se je, ko sva šli predlani poleti skupaj na Stol, potem pa še na številne ture. Samo štiri dni prej, preden je odšla na svojo zadnjo pot, sva bili skupaj na Blegošu. Veselili sva se, šalili in delali plane, kam vse bova še šli. Potem jo pokličem v soboto, da bi ji čestitala za rojstni dan, ko mi je oče povedal za strašno novico,« spomine obuja Andreja iz Škofje Loke.
 

Polona je bila z njimi


Še posebno ganljiv je bil govor Polonine prijateljice Iris Slana: «Prišli smo po tvojih stopinjah, na tvoj domači Bevkov vrh. Na vrh, kjer si prvič začutila, da moraš še višje. Ko se ozrem tukaj naokoli, te vidim povsod. Vidim tebe, vidim tvoja otroka, očeta in mamo, kako se razigrano povzpenjate do vrha. Vidim tvoje prelepe temne oči, kako se zlivajo z lepoto. Vidim tvoj nasmeh, kako ga podarjaš domačim in vsemu svetu. Nikoli si ne bi mislila, da te bom lahko videla v toliko ljudeh. Nikoli si ne bi mislila, da bo šlo toliko korakov po tvojih sledeh. Po Bevkovem vrhu si želela višje, vem, nič te ne bi ustavilo, saj si z vsakim vrhom postala še močnejša, z vsakim korakom odločnejša in z vsakim videnim sončnim zahodom in vzhodom popolnejša. Spoznala si, kako veličastno je stati na najvišji gori, zato si želela te enkratne trenutke doživeti čim večkrat in jih deliti z nami s prekrasnimi fotografijami, na katerih si to srčnost prenašala med nas. Tvoje oči so povedale več kot tisoč besed ...« 




Deli s prijatelji