Starši opozarjajo na neznanca pri šoli, ki je vabil deklice v vozilo
Policija zadevo preiskuje.
Odpri galerijo
Šolarji morajo vedeti, kako reagirati ob določenih situacijah na ulici. FOTO: Roman Šipić, Delo
Bralka nas je obvestila, da naj bi v sredo, 4. marca, zjutraj neznani moški dve učenki OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani vabil v avto. Obvestilo je hitro zakrožilo med starši otrok te šole, zadevo so prijavili tudi policiji.
Iz PU Ljubljana nam je Aleksandra Golec odgovorila: »O dogodku na območju postaje Ljubljana Šiška, ki naj bi se zgodil 4. 3. 2020, smo bili policisti obveščeni. Po do zdaj zbranih podatkih je znano, da naj bi neznani moški dve deklici pozval, naj se mu pridružita v vozilu. Obe sta moškega ignorirali in nadaljevali pot, popoldne pa so starši o dogodku obvestili policijo. Vse okoliščine dogodka še preverjamo.«
Iz PU Ljubljana nam je Aleksandra Golec odgovorila: »O dogodku na območju postaje Ljubljana Šiška, ki naj bi se zgodil 4. 3. 2020, smo bili policisti obveščeni. Po do zdaj zbranih podatkih je znano, da naj bi neznani moški dve deklici pozval, naj se mu pridružita v vozilu. Obe sta moškega ignorirali in nadaljevali pot, popoldne pa so starši o dogodku obvestili policijo. Vse okoliščine dogodka še preverjamo.«
Policisti se takoj odzovemo na vsako obvestilo o dejanju/dogodku, v katerem so udeleženi otroci. Enako velja tudi v primerih vabljenja otrok v vozila. Vsak primer obravnavamo individualno.
Statističnih podatkov o prijavah, ki se nanašajo na samo ogovarjanje otrok, ne vodimo, potrdimo pa lahko, da letno prejmemo nekaj deset takih prijav. Samo ogovarjanje otrok navadno še ne predstavlja prekrška ali kaznivega dejanja oz. grožnje. Prav tako o dogodkih nismo vedno obveščeni od staršev ali otrok. Občasno zaznamo informacije o takšnih dogodkih na spletu ali po obvestilih oz. opozorilih, ki so dana v medijih ali tistih oseb, ki so karkoli slišale o teh dogodkih. Kot vedno v takšnih primerih smo začeli zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin.
Do zdaj slovenska policija še ni obravnavala ugrabitve otroka, ki bi ga izvedle osebe, ki se prevažajo s kombijem ali z drugim vozilom.
Policisti pri svojem delu ugotavljamo, da navadno sploh ni prišlo do dogodka oz. vabljenja otrok v vozila. V nekaterih primerih smo ugotovili, da se je dejansko vozilo nahajalo na nekem kraju, vendar je bilo z nadaljnjim zbiranjem obvestil in razgovori ugotovljeno, da tako vozilo nima nikakršne povezave z otroki (npr. dostavno vozilo, stanovalci …) in da otroci niso bili ogroženi (npr. vozilo ustavi pred prehodom za pešce in z zvočnim znakom opozori otroke, da lahko prečkajo vozišče, a so se otroci »belega kombija« ustrašili in zbežali).
Otrokom je treba pojasniti, kaj naj naredijo, kam naj se zatečejo v nevarni situaciji, kajti vsak stik, komunikacija z neznano osebo še ne pomeni nevarnosti. Otroka je treba učiti, da lahko neznani osebi odgovori na vprašanje, vendar se v pogovor ne zapleta in da ostane na varni razdalji. Z neznanci naj ne odhajajo, četudi bi bile njihove ponudbe mamljive.
Policisti v okviru preventivnih predavanj po šolah opozarjajo otroke na okoliščine, ki so lahko v takšnih primerih zanje nevarne, in kako naj reagirajo. Tudi starši lahko v pogovoru z otroki pojasnijo, kako se obnašati v stikih z neznanci. Tak pogovor ne sme potekati pod vtisom medijskega poročanja o takšnih pojavih. Zelo pomemben je pogovor. Starši razmišljajo, da otrok ne bi obremenjevali v najnežnejšem obdobju njihovega življenja, vendar je ravno ta začetek zelo pomemben. Starši naj se ne pogovarjajo z otroki, kadar gre za odmevne primere, kadar so pod vplivom čustev, ampak s pomočjo pripomočka, lahko bi bil to strip ali knjiga in predvsem v mirnih situacijah na način, ki je sproščujoč in ne ogrožajoč.
Statističnih podatkov o prijavah, ki se nanašajo na samo ogovarjanje otrok, ne vodimo, potrdimo pa lahko, da letno prejmemo nekaj deset takih prijav. Samo ogovarjanje otrok navadno še ne predstavlja prekrška ali kaznivega dejanja oz. grožnje. Prav tako o dogodkih nismo vedno obveščeni od staršev ali otrok. Občasno zaznamo informacije o takšnih dogodkih na spletu ali po obvestilih oz. opozorilih, ki so dana v medijih ali tistih oseb, ki so karkoli slišale o teh dogodkih. Kot vedno v takšnih primerih smo začeli zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin.
Do zdaj slovenska policija še ni obravnavala ugrabitve otroka, ki bi ga izvedle osebe, ki se prevažajo s kombijem ali z drugim vozilom.
Policisti pri svojem delu ugotavljamo, da navadno sploh ni prišlo do dogodka oz. vabljenja otrok v vozila. V nekaterih primerih smo ugotovili, da se je dejansko vozilo nahajalo na nekem kraju, vendar je bilo z nadaljnjim zbiranjem obvestil in razgovori ugotovljeno, da tako vozilo nima nikakršne povezave z otroki (npr. dostavno vozilo, stanovalci …) in da otroci niso bili ogroženi (npr. vozilo ustavi pred prehodom za pešce in z zvočnim znakom opozori otroke, da lahko prečkajo vozišče, a so se otroci »belega kombija« ustrašili in zbežali).
Otrokom je treba pojasniti, kaj naj naredijo, kam naj se zatečejo v nevarni situaciji, kajti vsak stik, komunikacija z neznano osebo še ne pomeni nevarnosti. Otroka je treba učiti, da lahko neznani osebi odgovori na vprašanje, vendar se v pogovor ne zapleta in da ostane na varni razdalji. Z neznanci naj ne odhajajo, četudi bi bile njihove ponudbe mamljive.
Policisti v okviru preventivnih predavanj po šolah opozarjajo otroke na okoliščine, ki so lahko v takšnih primerih zanje nevarne, in kako naj reagirajo. Tudi starši lahko v pogovoru z otroki pojasnijo, kako se obnašati v stikih z neznanci. Tak pogovor ne sme potekati pod vtisom medijskega poročanja o takšnih pojavih. Zelo pomemben je pogovor. Starši razmišljajo, da otrok ne bi obremenjevali v najnežnejšem obdobju njihovega življenja, vendar je ravno ta začetek zelo pomemben. Starši naj se ne pogovarjajo z otroki, kadar gre za odmevne primere, kadar so pod vplivom čustev, ampak s pomočjo pripomočka, lahko bi bil to strip ali knjiga in predvsem v mirnih situacijah na način, ki je sproščujoč in ne ogrožajoč.
