Samo v Sloveniji: izvršitelj prodal napačen buldožer

NOVO MESTO – Vsega nekaj številk je bilo drugačnih na dveh buldožerjih. Prvi je bil v lasti propadle družbe Kotori, za drugega pa je ista družba najela lizing pri Hypo Leasingu. A ker Abedin Kotorri, direktor novomeške gradbene firme, za prvega ni plačal celotne kupnine, je prodajalec, gre za družbo Kuhn, stroj odpeljal in ga prodal v Nemčijo. Na gradbišču avtoceste pri Mirni Peči je bil torej le en gradbeni stroj, ki ga je gradbinec odplačeval, a ne odplačal, z lizingom.

Ker je Kotorri že pred desetletjem pri družbi Grad najel posojilo v višini 75.000 evrov, je upnik svojo terjatev zavaroval z zastavno pravico na Kotorrijevih premičninah, tudi na buldožerju, ampak na tistem, ki ga je podjetje Kuhn že odvzelo. Podjetje Grad, ki ga zastopa Borut Brinšek, je, ker ni dobilo vrnjenega kredita, na novomeško okrajno sodišče predlagalo izvršbo z rubežem, tudi rubež buldožerja, a tistega, ki je že imel novega lastnika v Nemčiji.

Sledil je rubež, tu pa je nastopil izvršitelj Leon Markovčič z Jesenic, ki je opravil že več poslov za družbo Grad. Obiskal je gradbišče avtoceste pri Mirni Peči in zarubil buldožer komatsu D 51 EC – 22. In ker vrag tiči v podrobnostih, torej v majhnih črkah in številkah, je bilo tako tudi v tem primeru: stroj, ki ga je izvršitelj zarubil, je imel serijsko številko B10123, moral pa bi zarubiti enak stroj, le z drugimi številkami, te so podobne: B11012.

»Leon Markovčič je pri opravljanju gospodarske dejavnosti zato, da bi drugemu pridobil premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj in opustil dolžnosti, ki jih je imel na podlagi zakona, in je storil kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter ponareditev uradne listine. Izvršitelj je v uradnih listinah lažno prikazoval rubež pravega buldožerja, čeprav je dejansko zarubil buldožer last družbe Hypo Leasing, izvršitelj pa je z zlorabo svojega uradnega položaja omogočil poplačilo upnika družbe Grad,« je očitke iz obtožnice nanizal višji državni tožilec Bojan Avbar.
 

Buldožer končal v Nemčiji

Zarubljeni buldožer je bil za 40.000 evrov prodan družbi Grantran, ta ga je čez slabo leto za 8 tisočakov več prodala družbi Balavto, ta pa teden dni kasneje za še nekaj več v Nemčijo. Tožilec je Markovčiču v primeru priznanja krivde predlagal pogojno kazen, posebni pogoj pa je plačilo škode, ki v tem primeru znaša 40.000 evrov, res pa je, da je oškodovana družba vložila premoženjskopravni zahtevek v višini 233.000 evrov, saj je Kotorri odstopil od pogodbe o lizingu in je bil dolg precej višji od kupnine.

Izvršitelj z 20-letnimi delovnimi izkušnjami na tem področju je krivdo priznal, saj ni preveril številke šasije, in čeprav od posla ni imel nobene koristi, je sprejel tudi pogoj, da bo plačal 40.000 evrov. Obsojen je bil na pogojno kazen 17 mesecev zapora v preizkusni dobi petih let, stroškov postopka pa je oproščen.
 

Kotorri je v zaporu

Izvršitelju torej v zapor ne bo treba, je pa za zapahi Abedin Kotorri, podjetnik, ki je kot podizvajalec gradil tudi naše avtoceste. S poštenim priznanjem grehov, ki jih je storil, da bi reševal svoje podjetje v nič kaj zavidljivih razmerah na področju gradbeništva, si je prislužil zagotovo najvišjo kazen med slovenskimi gradbinci.


Na sodišču je povedal, da je bil žrtev propada velikih gradbenih gigantov, predvsem SCT in Alpine Baua, tako da je bil prisiljen reševati svoj položaj, saj niti sam ni dobil plačanih poslov, a poskusi reševanja podjetja so potekali preveč po domače, mimo zakonov. Več kot osem let je nanesla skupna kazen v več kazenskih postopkih, ti so se nanašali na oškodovanje upnikov, kršitev temeljnih pravic delavcev, poslovne goljufije, zatajitve, zlorabe položaja itd., kazen pa zdaj služi v našem največjem zaporu na Dobu.
 

S podkupnino do avtocestnih poslov

Štiri mesece kazni si je Kotorri prislužil tudi zato, ker je priznal, da je v zameno za 9 milijonov evrov vredne avtocestne posle dal podkupnino Rajku Siročiču, nekdanjemu predsedniku uprave Darsa. Gre za BMW, ki ga je Siročič vozil kar tri leta in pol, pisan pa je bil na družbo Kotori. Abedin Kotorri je torej priznal, da je dal podkupnino, tega pa ni priznal Siročič. Ker zgolj priznanje enega ni mogoče šteti kot dokaz in nanj opreti sodbe, je bil Siročič očitkov o prejemanju podkupnine pravnomočno oproščen.


Na obravnavi, ko je na zatožni klopi sedel Siročič, se je namreč Kotorri odločil, da ne bo pričal, saj se je, kot je povedal, zbal, da se bo znašel še v katerem kazenskem postopku. Tožilstvo je tako ostalo brez glavne obremenilne priče.