Pri nas oproščen, zahtevajo ga Nemci

Ljubljanski borec za legalizacijo konoplje Jaka Bitenc se je v začetku decembra razveselil sodbe višjega sodišča, ki ga je oprostilo obtožb zaradi gojenja konoplje; zaradi tega postopka je bil najprej nekaj dni v priporu, potem pa eno leto v hišnem priporu. A le nekaj dni zatem je doživel nov šok: »Priprt sem v Murski Soboti. En mesec tukaj, potem me znajo poslati v Nemčijo,« je bilo zapisano na njegovem profilu​ na facebooku.

Da je res pristal v priporu, je potrdil Branko Palatin, predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti: »Pripor zoper Jako Bitenca je bil odrejen po Evropskem nalogu za prijetje in predajo, ki ga je izdalo sodišče v Hofu, Republika Nemčija, gre pa za isto kaznivo dejanje, kot je opredeljeno v 186. členu KZ-1, torej za promet s prepovedanimi drogami.« Po naših podatkih je Bitenc še v Sloveniji, kot smo izvedeli, pa ga čaka sojenje zaradi zasega manjše količine konoplje, torej takšne za lastno uporabo. A če je v »slovenski« zadevi zdaj pravnomočno oproščen, niti ta odločitev še ni povsem dokončna. Kot nam je odgovorila Renata Brodarič Trentelj, okrožna državna tožilka z novomeškega tožilstva, so »zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani za Jako Bitenca na Vrhovno državno tožilstvo poslali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper omenjeno sodbo, ker je za vložitev tega izrednega pravnega sredstva pristojno le to tožilstvo«.

Zbolel pri svojih devetih

Jaka Bitenc je bil oproščen očitkov o gojenju konoplje. 

Konoplja je v Sloveniji na seznamu prepovedanih drog, čeprav ima tudi številne zdravilne učinke. A ker njena zakonska uporaba v medicinske namene ni urejena, se ljudje z določenimi boleznimi, pri katerih pomaga ali vsaj blaži simptome, zatekajo k tistim, ki derivate iz konoplje proizvajajo na skrivaj. Med njimi je bil Bitenc, ki je na sodišču povedal, da že od svojega devetega leta trpi za diabetesom tipa 1, in ker se je ob uporabi inzulina počutil slabo, je v naravi iskal različne oblike alternativnega zdravljenja. Tako je odkril zdravilni potencial konoplje in začel izdelovati konopljino smolo. Na sodišču je ves čas trdil, da konoplje ni gojil zaradi droge, ampak da je iz nje izdeloval preparat za zmanjševanje bolečin pri kroničnih obolenjih. S smolo je zalagal številne ter zatrjeval, da jim jo je podaril oziroma so mu zanjo iz hvaležnosti dali kak prostovoljni prispevek.

Bitenc se je na sodniji v Novem mestu znašel zaradi dveh zadev: najprej zaradi 221 rastlin, ki so poleti 2017 rasle pri njegovem vikendu v bližini Uršnih sel na Dolenjskem, v začetku leta 2020 pa so policisti med dvema hišnima preiskavama našli prirejene prostore za gojenje konoplje, več rastlin, pripomočke za gojenje in predelavo v derivate konoplje. Zasegli so 477 injekcijskih brizg, v katerih je bilo skupaj 1931 ml konopljine smole, konopljin jantar ali hašiševo olje. Bitencu, ki je brez redne zaposlitve, so zasegli tudi 10.000 evrov gotovine, po sklepu prvostopenjskega sodišča gre za protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Novomeško sodišče je namreč presodilo, da je bil obtoženčev motiv za gojenje konoplje ter proizvodnjo njenih derivatov finančno okoriščanje, ne pa altruistični vzgibi, saj glede na to, da ni bil zaposlen, ni živel skromno. A če gre sklepati po sodbi drugostopenjskega sodišča, so mu lagodno življenje omogočali prostovoljni prispevki. Na prvostopenjskem sodišču je bil obsojen na pogojno kazen dve leti zapora s preizkusno dobo petih let, del kazni se je nanašal tudi na napad na uradno osebo. Zaradi gojenja konoplje je bil torej oproščen, ostala je le pogojna obsodba 6 mesecev zapora v preizkusni dobi enega leta zaradi napada na policiste. S sodbo je bil razveljavljen tudi ukrep odvzema 10.000 evrov, denar mu bo morala torej država vrniti.

Ni se okoriščal z nesrečo odjemalcev

V sodbi višjega sodišča, pod katero je podpisana predsednica senata dr. Alja Kratovac, je izpostavljeno, da je Bitenc konopljo posadil in iz nje izdeloval konopljine derivate v neskladju z določili zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter v neskladju s kazenskim zakonikom, a v obravnavani zadevi niso nastopile škodljive posledice za uporabnike in je bila nevarnost za javno zdravje neznatna. Gre za nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Višje sodišče je pritrdilo Bitenčevemu zagovorniku Michaelu Rotterju, da iz izpovedb prič in zagovora izhaja, da je Bitenc konopljo prideloval in iz nje izdeloval produkte zaradi prepričanosti o njihovih pozitivnih učinkih pri zdravljenju različnih bolezni, njegova smola pa ni imela negativnih učinkov na njene odjemalce.

V sodbi je zapisano, da se Bitenc ni okoriščal z nesrečo svojih odjemalcev, svetoval jim je tudi glede pravilne uporabe smole in dal nasvete za lastno vzgojo konoplje. Ni jim odsvetoval konvencionalnega zdravljenja in jim je uporabo konopljinih izdelkov svetoval kot obliko komplementarnega zdravljenja. Aktiven je tudi v Slovenskem konopljinem socialnem klubu, v okviru katerega se zavzema za legalizacijo konoplje, kar po mnenju višjega sodišča dodatno kaže na njegovo prepričanje o njenih pozitivnih učinkih.