OPROSTILKA

Prevažala ilegalce, a v zapor ne gresta

Maročan in Tunizijka pravnomočno oproščena. Enkraten prevoz migrantov ni kaznivo dejanje.
Fotografija: Trije tujci so prisedli v kabino avtomobila, dva pa sta se zavlekla v prtljažnik. Fotografija je simbolična. FOTO: Pu Maribor
Odpri galerijo
Trije tujci so prisedli v kabino avtomobila, dva pa sta se zavlekla v prtljažnik. Fotografija je simbolična. FOTO: Pu Maribor

Državljana Maroka Rachida El Fannija in Tunizijko Hendo Gmati so 2. maja 2019 okoli pol desetih zvečer dobili s petimi ilegalnimi prebežniki v avtu. Znašla sta se v priporu in na zatožni klopi, februarja lani pa ju je ljubljansko okrožno sodišče oprostilo že po prvem naroku, češ da enkraten prevoz migrantov čez mejo ali po državi, če se prevoznik sicer ne ukvarja s takšnim ravnanjem in ne zahteva plačila, ni kaznivo dejanje. Takšni razlagi je pritrdilo tudi višje sodišče.

Pisali smo že, da so El Fannija in Gmatijevo policisti dobili v Travniku v smeri proti Sodražici v renaultu scenic z državljanom Tunizije, dvema Maročanoma in dvema Libijcema, starimi od 27 do 51 let, ki sta jih pred tem pobrala na gozdni poti blizu ceste proti Sodražici. Trije so sedli v kabino avtomobila, dva pa sta se zavlekla v prtljažnik. Kmalu jih je ustavila policija in ugotovila, da nimajo dovoljena za vstop in bivanje v Sloveniji.
El Fanni in Gmatova sta končala v priporu, tožilstvo pa ju je obtožilo kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Prepričano je, da se je s tujci za prevoz predhodno dogovorila Gmatijeva, čeprav je v zagovoru zatrjevala, da sta tujce s sopotnikom pobrala po naključju.

Pred tem sta bila v Bujah, kjer sta si nameravala popraviti zobe in se nato vrniti v Italijo. El Fanni se je zagovarjal, da sta se s soobtoženko po končani mejni kontroli, kjer so ju zadrževali štiri ali pet ur, odpeljala po drugi cesti in zašla. Ko sta spet našla pravo pot proti Italiji, je pripovedovala Gmatijeva, sta ob cesti naletela na ljudi, za katere sta mislila, da so avtoštoparji; želeli so v Ljubljano, kjer bi zaprosili za mednarodno zaščito. Hotela sta jih peljati 20 kilometrov, niso pa jima povedali, kam so namenjeni, in ne eden ne drugi nista vedela, kako so tujci prišli v Slovenijo, prav tako jima niso ponudili nobenega denarja niti ga nista zahtevala, sta zatrjevala obdolžena.

Že prvostopenjsko sodišče je v oprostilni sodbi zapisalo, da iz obtožnice ne izhaja, da bi se obdolženca ukvarjala s spravljanjem tujcev v Slovenijo oziroma prevažanjem po njenem območju, niti da sta za svoje početje prejela plačilo. Tožilstvo je v pritožbi sicer vztrajalo, da bi morala biti obdolženca, ki imata dovoljenje za bivanje v Italiji, obsojena, ker sta po predhodnem dogovoru Gmatijeve z migranti te pomagala tihotapiti. A je višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo in pritrdilo okrožnemu sodišču, da je mogoče zakonski znak očitanega kaznivega dejanja izpolniti z večkratnim, načrtovanim ravnanjem.
Sodišče ju je pravnomočno oprostilo. FOTO: Mavric Pivk
Sodišče ju je pravnomočno oprostilo. FOTO: Mavric Pivk

Zakonski znak »ukvarjanja« je sicer mogoče izpolniti že z enkratnim ravnanjem, vendarle ob obstoju dodatnih okoliščin, da namerava storilec takšno ravnanje nadaljevati. V izreku obtožbe bi torej morale biti navedene okoliščine, ki konkretizirajo bodisi večkratna načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje takih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meja, načrt, priprava, na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, pojasnjuje višje sodišče. A v konkretnem primeru ne glede na to, da gre za več tujcev in da naj bi bil prevoz dogovorjen predhodno, gre za opis le enkratnega dejanja in v obtožbi ni navedeno nič, kar bi kazalo na večkratno ravnanje obdolženih. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas