Poplačilo za zaseženi baker, Sebastjanu mora država plačati 21.500 evrov
Ko se je Sebastjan Ferhatović pred leti znašel v kazenskem postopku zaradi domnevne vpletenosti v skrivanje ukradenega bakra, si najbrž ni predstavljal, da ga bo pot do pravičnega denarnega zadoščenja vodila v Strasbourg.
Ko je leta 2009 podjetje prijavilo zaporedni tatvini bakrenih kablov, so policisti potrkali na Ferhatovićeva vrata. Naključje je namreč hotelo, da so ravno v tistem času sumljive kolute opazili v belem kombiju, ki naj bi ga pozneje videli okoli Ferhatovićevega doma. Policisti so med hišno preiskavo pri njem našli in zasegli osem velikih vreč (pet so mu jih takoj vrnili), skoraj do vrha napolnjenih z bakrenimi žicami ter drugimi izdelki iz te kovine.
Na zatožni klopi se je znašel zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. Steklo je sojenje, a so tožilci zaradi pomanjkanja dokazov umaknili obtožnico, zato je sodišče decembra 2012 postopek ustavilo. A še preden je postal znan epilog kazenskega postopka, so policisti okradenemu podjetju vrnili tri vreče od osmih, menda prvovrstnega bakra. Podjetje ga je odpeljalo v Kočevje, kjer so ga za dva evra in deset centov za kilogram prodali Romom.
Ferhatović je od države poskušal iztožiti odškodnino za del kovine, ki je po koncu kazenskega postopka ni dobil nazaj, približno dve toni in pol. Ker mu policija oziroma sodišče ni vrnilo tri od osmih zaseženih vreč, je protivrednost 13.750 evrov zahteval od države, kolikor škode naj bi mu nastalo zaradi vračila odvzetih predmetov domnevnemu oškodovancu, kar naj bi policija storila v nasprotju z veljavnimi določbami zakona o kazenskem postopku.
Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo obsodilo zaradi kršitve pravice do premoženja.
A v civilnem sodnem postopku je bil njegov odškodninski zahtevek zavrnjen, češ da ni dokazal nastanka škode, okrajno sodišče je leta 2015 njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnilo. Uspešnejši je bil na ESČP, kamor je vložil pritožbo zaradi posega v pravico do mirnega uživanja premoženja. ESČP je namreč ugotovilo kršitev člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do premoženja, in Slovenijo obsodilo na plačilo premoženjske škode v višini 16.500 evrov, povrhu je pritožniku dosodilo 5000 evrov stroškov postopka.
Ferhatović ni bil spoznan za krivega nobenega kaznivega dejanja in bi bil načeloma upravičen, da se mu zaseženi predmeti vrnejo, če ti ne bi bili na podlagi zakona o kazenskem postopku predani oškodovancu. Sodišče je v tej zvezi poudarilo, da je kljub resni naravi odločitve o »vrnitvi« predmetov slednja v celoti v diskreciji policije. Bistvo problema je bilo torej v tem, da je ustrezna domača zakonodaja pooblastila policijo za predajo zaseženih predmetov domnevnemu oškodovancu, ne da bi hkrati urejala postopek, katerega namen je zaščititi interese vpletenih in zagotoviti, da so izpolnjeni legitimni razlogi za »vračilo« predmetov in da je vzpostavljeno pošteno ravnotežje med konkurenčnimi interesi.
21.500 evrov skupaj mu mora plačati Republika Slovenija.
Ker nacionalna sodišča navedene pomanjkljivosti v zvezi z odvzemom bakrene žice niso odpravila, pač pa so njegov zahtevek zavrnila, je ESČP zaključilo, da je bil Ferhatović prikrajšan za procesna varovala pred samovoljnim oziroma nesorazmernim posegom v njegove pravice.
