ODŠKODNINA

Po operaciji oči vidi slabše

Laserska odstranitev dioptrije se ni iztekla po pričakovanjih.
Fotografija: Trdi, da pojasnilo ni bilo ustrezno. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Trdi, da pojasnilo ni bilo ustrezno. FOTO: Getty Images

Ker laserska operacija oči ni prinesla pričakovanih rezultatov, je ženska zahtevala plačilo odškodnine za (ne)premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nepravilno opravljene pojasnilne dolžnosti. Trdila je, da naj bi ji zdravnik zagotovil, da po operaciji ne bo več imela dioptrije oziroma da ji bo ostalo največ –0,50 dioptrije (vključno s cilindri), tako da očal ne bo več potrebovala, kar je bil tudi edini razlog, da se je odločila za poseg, po operaciji pa naj bi se ji vid poslabšal.
Zdravnik naj bi ji zagotovil, da po operaciji ne bo več potrebovala očal. FOTO: Jure Eržen
Zdravnik naj bi ji zagotovil, da po operaciji ne bo več potrebovala očal. FOTO: Jure Eržen

Zdravniku je očitala, da je ni seznanil, da ji lahko ostane dioptrija nad –0,50 in bo tudi po posegu morala nositi očala. Prav tako da je ni seznanil z diagnozo inverznega astigmatizma (katerega odstranitev je zahtevnejša in redko uspešna), zaradi katerega tudi po operaciji ne bo mogla izostriti slike. A je sodišče prve stopnje zavrnilo njen zahtevek za plačilo 7834 evrov odškodnine, s tem se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Sodbo je poskušala izpodbiti z revizijo, a jo je vrhovno sodišče zavrnilo.

Sodišče je ugotovilo, da je imela pred operacijo meglen vid zaradi dioptrije in inverznega astigmatizma, pri čemer ni vedela, katero vrsto astigmatizma ima. Zdravnik ji je predstavil tako optimističen kot pesimističen izid operacije, pri čemer ji ni obljubil, da bo po njej imela popolni vid, temveč le, da bo videla tako dobro brez očal, kot je videla z njimi pred posegom, kar je bilo tudi doseženo. Pojasnil ji je, da je rezultat 0 objektivno nemogoče doseči in da lahko pričakuje ostanek največ 0,5 dioptrije.


Po operaciji ji je sicer ostal (nižji) inverzni astigmatizem na obeh očesih (na desnem –1,5 in na levem –1,25) in več kot –0,5 dioptrije, zato za stoodstotni vid potrebuje očala. »Med posegom ni prišlo do napak – potekal je v skladu s pravili medicinske stroke. Tožnica je vedela, da ima astigmatizem, ne pa da ima inverznega, vendar to dejstvo ne zmanjšuje možnosti za uspeh operacije (zaradi njega poseg ni zahtevnejši), ker je bil del dioptrije na mestu, ki ga laser ne doseže, pa je zdravnik znižal cilj operacije; iz želje, da bi bila tožnica po njej brez očal, na cilj, da bo po posegu vid tak kot pred operacijo z očali,« je sodišče pojasnilo svojo odločitev.

Po mnenju sodišča je bila seznanjena, da ima astigmatizem, kar je zadoščalo, saj ni verjetno, da bi pacient razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je. Izraz je namreč akademski in se ga v praksi ne uporablja, to dejstvo pa tudi ni vplivalo na uspešnost operacije.
Čeprav pacientka vztraja, da pojasnilo zdravnika ni bilo ustrezno in da se za poseg ne bi odločila, če bi se zavedala, da bo tudi po njem morala nositi očala, je vrhovno sodišče pritrdilo nižjestopenjskima, da je zdravnik pacientki pojasnil tveganja, podal pojasnilo diagnoze in terapevtsko pojasnilo na njej razumljiv način.


Ni ji obljubljal popolnega vida, temveč ji je zagotovil le, da bo po operaciji videla brez očal tako dobro, kot je videla z njimi pred posegom (s katerimi je že prej videla slabo). To je bilo tudi doseženo, zato odškodninski zahtevek zaradi zatrjevane opustitve pojasnilne dolžnosti ni utemeljen, je še sklenilo sodišče. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas