»KATASTROFA«

Obtoženo ugrabitve sina je korona rešila pripora 

Objavljeno 26. marec 2020 20.00 | Posodobljeno 30. marec 2020 14.47 | Piše: Gordana Stojiljković

Po več kot letu iz pripora izpustili 36-letno Suzano Kocjančič. Triletnega sina kljub prepovedi odpeljala na Hrvaško.

Suzana Kocjančič že več kot eno leto ni videla svojega triletnega sina. FOTO: FB
Po enem letu, treh mesecih in 14 dneh je prostore ženskega zapora na Igu le zapustila 36-letna Suzana Kocjančič, ki se je v priporu znašla zaradi očitka o odvzemu mladoletne osebe – lastnega sina, starega tri leta. V torek je namreč zunajobravnavni senat okrožnega sodišča vendarle uslišal njenega zagovornika, ki je kot razlog odprave pripora vseskozi navajal nesorazmernost ukrepa in zagrožene kazni. Kot nam je včeraj zaupal odvetnik Boris Grobelnik, ki v tem primeru zagovarja soobdolženega Mijo Zubonjo, Suzaninega očeta, »pomilujem katastrofo ljubljanskega okrožnega sodišča, saj je bila obdolžena več kot eno leto v priporu, ves ta čas otroka ni videla, postopek pa se dejansko sploh še ni začel«. V zapletenem primeru glede dodelitve otroka poteka več civilnih in kazenskih zadev tako zoper mamo kot očeta in njene starše. Bistvo pa je, da je sodišče otroka, medtem ko sta bila z mamo zaradi nasilja v družini v varni hiši, z začasno odredbo začasno dodelilo očetu. Takrat je Kocjančičeva »doživela šok«, zapustila varno hišo in se z otrokom odpeljala v Fažano čez mejo k staršem, njen nekdanji mož pa jo je zaradi odvzema mladoletnega otroka prijavil policiji.

Tožilstvo predlagalo pogojno

image
Odvetnik Miloš Zarić je zaradi tako dolgega pripora zgrožen nad ravnanjem sodišča in pravi, da je vse skupaj sprto z logiko. FOTO: Osebni arhiv
V primeru nezakonitega odvzema otroka je tožilstvo 31. maja na predobravnavnem naroku v primeru priznanja krivde zanjo –​ soobdolženi je tudi njen oče – predlagalo pogojno kazen enega leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let in varstvenim nadzorom. Njenemu zagovorniku Milošu Zariću se je zato podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti zdelo nelogično in glede na zagroženo kazen povsem nesorazmerno. »Tožilstvo je očitno že ocenilo, da obstaja zadostno zaupanje, da se ji izreče pogojna obsodba, po drugi strani pa še vedno vztraja pri priporu, ki ga sodišče nekritično podaljšuje,« je prepričan Zarić.

Kršene pravice otroka

Obdolžena je bila v priporu na Igu od 9. decembra 2018, torej več kot leto in tri mesece, ko je »ugrabila« sina, ki je začasno v varstvo in oskrbo dodeljen očetu. Civilni postopek glede dodelitve otroka še poteka – mimogrede, tudi ta glede na to, da gre za mladoletnega otroka, traja dolgo, saj se je pravdanje začelo, ko je bil star eno leto. In to kljub temu da naj bi postopki, v katere so vpleteni mladoletni otroci, potekali hitro in učinkovito. Suzanin zagovornik opozarja, da je bila s tem, ko je bila v priporu, kršena tudi pravica otroka, ker mu je onemogočen kakršen koli stik z materjo. »Ne glede na očitek iz obtožnega predloga obdolžena nikoli ni bila nasilna do otroka, prav tako ne uživa prepovedanih drog ali alkohola, kar bi kazalo na ekstremnost ukrepa, ki naj bi zagotavljal ponovitev kaznivega dejanja.« Lahko pa, je prepričan Zarić, »nastanejo otroku nepopravljive posledice«. »Vse skupaj je sprto z logiko, še več, zgrožen sem nad ravnanjem sodišča, čeprav je obdolženka ravnala zoper sodno odločbo,« pravi Zarić in dodaja, da bi Suzanino priznanje krivde v tem primeru lahko vplivalo na vse nadaljnje postopke.

Ker še vedno obstajajo priporni razlogi, so ji pripor nadomestili z ukrepom prepovedi približevanja.


image
»Pomilujem katastrofo ljubljanskega okrožnega sodišča,« je oster odvetnik Boris Grobelnik. FOTO: Marko Feist
Zunajobravnavni senat je včeraj sprejel sklep, da se Kocjančičevi zaradi nesorazmernosti ter pravice do sojenja v razumnem roku pripor odpravi, ker pa meni, da še vedno obstajajo priporni razlogi, predvsem ponovitvena nevarnost, so ji pripor nadomestili z ukrepom prepovedi približevanja. Tako se na manj kot sto metrov ne sme približati nekdanjemu možu, sinu, nekdanjemu skupnemu domu, vrtcu, ki ga obiskuje malček, in naslovu, na katerem biva tašča. Je pa zavrnilo predlog obrambe, da bi ukrep prepovedi približevanja odpravili za njenega očeta. Tako za zdaj oba ostajata na varni razdalji, saj bi ukrepe v primeru kršitve preklicali. Tožilstvo ima zdaj tri dni časa za pritožbo, ki jo bo obravnavalo višje sodišče.

Obtožnica zoper očeta v Pulju pravnomočna
Dogodek, ki je Suzano pahnil v pripor, se je zgodil 8. decembra 2018, ko je obdolžena pred vhodom v živalski vrt srečala nekdanjo taščo s sinom. Ta naj bi ji, trdi Suzana, stekel v objem, tašča pa naj bi stekla za njo, naj ji vrne otroka. Za pomoč je prosila svojega očeta – mimogrede, tudi on je soobdolžen – in je tašči onemogočil, da bi ujela otroka, Suzana pa ga je odpeljala domov. Na drugi strani se nam je po prvem članku oglasila njena nekdanja tašča, ki pravi ravno nasprotno: da je bil napad načrtovan in da jo je njen oče nepričakovano prijel od zadaj za roki, Suzana pa je sina vzela in ga odpeljala. O tem bo seveda presojalo sodišče. Ker je torej nekdanji mož mislil, da ga je odpeljala na Hrvaško, se je odpravil čez mejo, a so ga tam pridržali policisti, saj je bila zoper njega zaradi fizičnega obračuna z njeno mamo 28. maja lani razpisana tiralica. Po zaslišanju v Pulju ga je preiskovalni sodnik izpustil in se bo branil s prostosti. Dan pozneje so policisti vdrli v hišo Kocjančičeve, odpeljali otroka k očetovi mami, saj je bil oče v pridržanju, njo pa strpali v pripor. Obtožnica v Pulju, ki Urošu Kocjančiču poleg fizičnega nasilja nad nekdanjo taščo očita še kršenje otrokovih pravic, je 20. novembra lani postala pravnomočna.




Deli s prijatelji