SPLETNE PREVARE

Na spletu iščejo naivne Slovence

Objavljeno 21. november 2020 17.39 | Posodobljeno 21. november 2020 17.39 | Piše: Jure Predanič

Slovenci spet vlagajo v neobstoječe sklade, nato pa se obrišejo pod nosom. Goljufi obljubljajo nerealno visoke donose.

Spletnih goljufij je čedalje več. FOTO: Getty images
Slovenci v zadnjem času spet vlagajo v neobstoječe sklade in druge podobne produkte, v teh dneh opozarjajo na policiji. Namesto obljubljenih visokih donosov investicijskega vlaganja se seveda obrišejo pod nosom tudi za svoj denar, saj tako postanejo tarče goljufov. »Ne nasedajte jim!« opozarjajo policisti.

Hiter zaslužek

Očitno ima pandemija vpliv tudi na to področje, menijo na policiji: »Glede na trenutne razmere v državi, ki zaradi nekaterih omejitev prebivalcem omogočajo, da več časa preživijo na svetovnem spletu, so nekateri posamezniki v želji po hitrem zaslužku postali relativno lahka tarča goljufov, ki na žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokega zaslužka ob minimalnem tveganju. Vložitev denarnih sredstev v tovrstne oglaševane produkte pa se za vlagatelje mnogokrat lahko konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami. Policija je leta 2020 obravnavala 58 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 1,1 milijona evrov,« so nam pojasnili.
Lična spletna stran, privlačne ponudbe in nenavadna ustrežljivost osebnih asistentov so znak za alarm.

Tudi sicer je letos več spletnih goljufij tako fizičnih kot pravnih oseb: »Od 1. januarja do 16. novembra 2020 je bilo obravnavanih 450 kaznivih dejanj, kar v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019, ko jih je bilo obravnavanih 210, predstavlja 114-odstotno porast. Prav tako je bila povzročena večja materialna škoda, ki letos znaša več kot 6,1 milijona evrov, v enakem obdobju 2019. pa je znašala 1,6 milijona evra.«

Policisti še pojasnjujejo, da lično urejena spletna stran, privlačne ponudbe in nenavadna ustrežljivost osebnih asistentov že pomenijo znak za alarm: »Ker vlagatelji običajno nimajo dovolj računalniškega znanja, ti osebni asistenti predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer lahko upravljajo računalnik vlagatelja, v njegovem imenu izkazujejo odpiranje trgovalnih računov, profilov, v primeru uporabe virtualne valute tudi odpirajo elektronske denarnice.« Nato goljufi na spletnih platformah v profilih vlagateljev lažnivo prikazujejo vložke in dobičke, ki v resnici ne obstajajo. Vlagatelji pa se velikokrat zaradi lažno prikazanega visokega dobička odločijo za dodatno vlaganja. V nekaterih primerih gredo goljufi tako daleč, da mu omogočijo izplačilo dobička, da bi potem od njega izpulili še več denarja. Za denarjem pa se navadno zaradi pretvorbe v kriptovalute, uporabe različnih orodij in izvedenih prenakazil in dvigov v tretjih državah izgubi sled. Običajno oškodovanci za goljufijo izvedo šele čez več mesecev ali celo let. 




Deli s prijatelji