Morilcu s Titove pet let manj
Višji sodniki znižali kazen Senadu Softiću, ki je 28-krat ustrelil nič hudega slutečega Rada Mitrovića.
Odpri galerijo
Senad Softić ni z ničimer pokazal svojega obžalovanja. FOTOgrafiji: Aleš Andlovič
Mariborsko višje sodišče je nedavno delno ugodilo pritožbi zagovornice Senada Softića, odvetnice Tanje Kompara, na obsodilno sodbo za umor in povzročitev splošne nevarnosti. Zločin se je, spomnimo, zgodil 4. oktobra 2017 na Titovi cesti v Mariboru. Obtoženi je kar 28-krat ustrelil 52-letnega Rada Mitrovića. Z dvema pištolama ga je prerešetal v križišču Titove ceste in Ulice pariške komune, ko je Mitrović v chevroletu s sodelavcema čakal, da se na semaforju prižge zelena luč. Ranil je tudi Dragana Blagojevića, ki je vozil, še ena krogla je oplazila avtomobil ženske, ki je v tistem hipu peljala mimo.
Obramba je poskušala dokazati, da Softić ni bil prišteven, ker se mu je zmešalo od žalosti, in da je šlo za hipno odločitev, tožilstvo pa je po drugi strani vztrajalo pri naklepnem umoru iz ljubosumnosti in brezobzirnega maščevanja ter predlagalo 30-letno zaporno kazen. Senat pod predsedstvom sodnice Maše Blažeka je Softića na ponovljenem sojenju obsodil na 29 let in tri mesece zapora in skoraj v celoti prisluhnil predlogu tožilstva. S tem je obtoženemu izrekel višjo kazen kot na prvem razveljavljenem sojenju, ko je bil obsojen na 26 let zapora. Višji sodniki pa so delno ugodili obrambi in kazen za umor znižali na 23 let, za povzročitev splošne nevarnosti pa na leto in pol, ter izrekli enotno kazen 24 let zapora.
Višje sodišče je kazen znižalo, ker je ocenilo, da je treba olajševalno okoliščino, ki jo je ugotovilo že sodišče prve stopnje, in sicer glede obdolženčeve osebnosti, šteti v njegovo korist. Softić je namreč dejanji storil v času, ko je bila zaradi prisotne psihične prilagoditvene motnje ter intenzivnejšega čustvovanja njegova sposobnost razumeti pomen dejanja in obvladovati svoje ravnanje zmanjšana, vendar ne bistveno.
Takšno zmanjšano prištevnost je po mnenju višjih sodnikov treba upoštevati kot olajševalno okoliščino, ki jim je narekovala odmero nekoliko nižje kazni.
Softić, ki po strelskem pohodu pred nikomer ni skrival, da dejanja ne obžaluje in da je celo ponosen na to, kar je storil, je na karto neprištevnosti začel igrati šele več mesecev pozneje.
V postopku se je izkazalo, da je bil na Mitrovića neutemeljeno bolestno ljubosumen. Vtepel si je namreč v glavo, da je imel razmerje z njegovo ženo in da jo je naščuval k temu, da ga je policiji ovadila zaradi orožja. Sploh pa je izvajal nasilje v družini, grozil z orožjem, pretepal ženo, jo zaklepal v stanovanje, ji prepovedal hoditi v službo in podobno. Zaradi teh dejanj in nelegalnega orožja je bil na Ptuju že pravnomočno obsojen na poldrugo leto zapora.
Orožje je po umoru odložil na okensko polico.
Obramba je poskušala dokazati, da Softić ni bil prišteven, ker se mu je zmešalo od žalosti, in da je šlo za hipno odločitev, tožilstvo pa je po drugi strani vztrajalo pri naklepnem umoru iz ljubosumnosti in brezobzirnega maščevanja ter predlagalo 30-letno zaporno kazen. Senat pod predsedstvom sodnice Maše Blažeka je Softića na ponovljenem sojenju obsodil na 29 let in tri mesece zapora in skoraj v celoti prisluhnil predlogu tožilstva. S tem je obtoženemu izrekel višjo kazen kot na prvem razveljavljenem sojenju, ko je bil obsojen na 26 let zapora. Višji sodniki pa so delno ugodili obrambi in kazen za umor znižali na 23 let, za povzročitev splošne nevarnosti pa na leto in pol, ter izrekli enotno kazen 24 let zapora.
Olajševalna okoliščina
Višje sodišče je kazen znižalo, ker je ocenilo, da je treba olajševalno okoliščino, ki jo je ugotovilo že sodišče prve stopnje, in sicer glede obdolženčeve osebnosti, šteti v njegovo korist. Softić je namreč dejanji storil v času, ko je bila zaradi prisotne psihične prilagoditvene motnje ter intenzivnejšega čustvovanja njegova sposobnost razumeti pomen dejanja in obvladovati svoje ravnanje zmanjšana, vendar ne bistveno.
24 let bo v zaporu preživel morilec.
Takšno zmanjšano prištevnost je po mnenju višjih sodnikov treba upoštevati kot olajševalno okoliščino, ki jim je narekovala odmero nekoliko nižje kazni.
Softić, ki po strelskem pohodu pred nikomer ni skrival, da dejanja ne obžaluje in da je celo ponosen na to, kar je storil, je na karto neprištevnosti začel igrati šele več mesecev pozneje.
V postopku se je izkazalo, da je bil na Mitrovića neutemeljeno bolestno ljubosumen. Vtepel si je namreč v glavo, da je imel razmerje z njegovo ženo in da jo je naščuval k temu, da ga je policiji ovadila zaradi orožja. Sploh pa je izvajal nasilje v družini, grozil z orožjem, pretepal ženo, jo zaklepal v stanovanje, ji prepovedal hoditi v službo in podobno. Zaradi teh dejanj in nelegalnega orožja je bil na Ptuju že pravnomočno obsojen na poldrugo leto zapora.
