DAVČNI DOLG
Klošarji švercali nafto, Jani P. nategnil državo
Brezdomec Jani Potokar na seznamu največjih davčnih dolžnikov. Odvisnik je nategnil državo za neverjetnega 2,5 milijona evrov.
Odpri galerijo
V posle s spornim uvažanjem nafte naj bi bile vpletene tudi slamnate družbe s sedeži v davčnih oazah. FOTO: REUTERS
LJUBLJANA – Jani Potokar šteje 46 let in je brezposelni brezdomec, ki ima naslov bivanja za prejemanje pošte prijavljen na moščanskem centru za socialno delo. Je odvisnik od trdih drog oziroma vsaj je bil. Verjetno niti sam ne ve, v koliko kazenskih postopkih se je že znašel – menda največkrat ravno zaradi mamil. Nedolgo tega je spet prišel iz zapora, zaradi zatajitve je odsedel leto dni; zgodba je govorila o sposojenem generatorju, ki ga je potreboval za gojenje trave.
O svetu biznisa pa se mu bojda niti ne sanja, na enem od zaslišanj je denimo dejal, da ne bi vedel razložiti pomena izraza trošarina. In kako za hudiča se je lahko tak človek znašel na carinskem seznamu dolžnikov s krepko več kot dvomilijonskim dolgom?! Pri vsem skupaj je sicer najbolj šokantno, da se je svojih poslov loteval z dovoljenjem države.
Drugi neslavni junak te zgodbe pa je njegov domnevni poslovni pajdaš, 54-letni Stane Kopač, ki mu sodniki zadnja leta z vedno novimi sodbami le prištevajo čas trajanja odvzema svobode. Tudi zaradi davčnih goljufij je nazadnje veljalo, da mora za zapahi preživeti 10 let in dva meseca. Toda zanj so predlani odredili prekinitev prestajanja kazni; menda ima težave s srcem.
Pa se bo v petek, ko je zanj in za Potokarja razpisan predobravnavni narok zaradi več kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti oziroma davčnih zatajitev, pojavil pred ljubljanskim okrožnim kazenskim sodnikom Cirilom Keršmancem? »Pričakujem, da se bo, čeprav že nekaj časa nisva bila v stiku,« je optimističen njegov odvetnik Žiga Klun. Kaj pa Potokar? »Brez skrbi, da pride,« zagotavlja njegov zagovornik Ivan Šalinovič.
In kaj naj bi ušpičila domnevna nepridiprava? Prek Potokarjevega podjetja Potokar&Co. sta bila uradna uvoznika nafte, pri tem pa naj bi utajevala trošarinske dajatve. Tožilstvo ju preganja zaradi dogodkov iz leta 2005, ko je Potokar&Co. na veliko uvažal naftne derivate iz Italije, Avstrije in Madžarske, pri tem pa carinikom nista najavila poslov, nista jim predložila trošarinskih dokumentov, nista predložila ustreznih obračunov trošarin ... Oziroma sta, ko sta za obdobje od 1. januarja 2005 do 30. 9. 2005 lažno navedla, da družba Potokar v tem obdobju ni prejemala trošarinskih izdelkov!
Ravno v tem času pa so derivati, ki sta jih kupovala v tujini, v milijonih litrov prihajali v Slovenijo, in končni seštevek njunega oškodovanja države v obliki neplačevanja trošarin je naravnost frapanten. »Z nepredložitvijo ustreznih obračunov sta se od uvozov iz Avstrije in Madžarske izognila plačilu davščin v skupni višini 2,470.909 evrov,« v obtožbi trdi tožilstvo. Uvozi iz Italije so se sicer očitkom pridružili pozneje; iz teh poslov naj bi državo ogoljufala za 52.436 evrov. V vsej zgodbi je bil po prepričanju organov pregona Potokar direktor družbe, Kopač pa dejanski poslovodja, ki je tudi sam sprejemal odločitve.
Odvetnik Šalinovič je šokiran že nad tem, da je Potokar sploh dobil trošarinsko dovoljenje: »Kako je lahko brezdomec, ki je stalno prijavljen na centru za socialno delo, dobil status pooblaščenega uvoznika za uvoz trošarinskih izdelkov, s katerimi je lahko uvažal naftne derivate brez plačila trošarine in DDV in trošarinsko dovoljenje brez omejitve za uvoz omenjenih izdelkov? To lahko dobijo le družbe z dolgoletno tradicijo, kot so Petrol, OMV, AGIP, INA. Potokar bi moral carinski upravi predložiti bančno garancijo v vrednosti pričakovanega vnosa, preden je sploh dobil trošarinsko dovoljenje.«
Pomenljivo, toda Potokar torej trdi, da sploh ne ve, kaj pomeni trošarina, oziroma tako je dejal med preiskavo: »Dokler nisem v roke dobil zahteve za preiskavo, sploh nisem vedel, kaj je trošarina, in še zdaj ne vem.« Med zaslišanjem zaradi italijanskih uvozov je dejal, da je bil le slamnati lastnik družbe, ki je nosila njegov priimek. »To podjetje je leta 2004 ali 2005 skupaj z Alešem K. odprl Kopač, mene pa je postavil za direktorja. Takrat sem bil na trdih drogah, bil sem tudi v zaporu in veliko stvari sem že pozabil. Kolikor se spominjam, sem prihajal k Stanetu v pisarno, dajal mi je za podpisovati prazne liste formata A4. Podpisoval sem se in po njegovih naročilih sem hodil tudi na banko.«
Dobival je plačilo, še zdaleč ne majhno. »Kdaj sem dobil 100 evrov, kdaj tudi 500. Za to, da sem torej podpisoval listine, če odkrito povem, pa sploh nisem vedel, kaj podpisujem. Bil sem na drogah in edino, kar je bilo pomembno, je bilo, da pridem do denarja za njih,« se je zagovarjal Potokar.
Kopač pa je v preiskavi napadel tožilstvo, da ne razlikuje pravne in fizične osebe, »v nobenem primeru namreč kot fizična oseba ne morem biti odgovoren za očitana mi kazniva dejanja, saj v podjetju Potokar&Co. nisem bil nikoli zaposlen ali bil kakor koli poslovno povezan z njim«. Njegovo poslovanje naj bi temeljilo le na posredovanju med veleprodajalci in končnimi kupci v Sloveniji. Vedel pa naj bi, da se je Potokar že od leta 2000 ukvarjal s prodajo naftnih derivatov, skupaj z njim naj bi imel tudi nekaj skladišč, o njem pa je pripomnil še, da je bil v tistih časih »mogoče na sedativih«.
Kako lahko brezdomec sploh dobi trošarinsko dovoljenje? FOTO: Guliver/Getty Images
O svetu biznisa pa se mu bojda niti ne sanja, na enem od zaslišanj je denimo dejal, da ne bi vedel razložiti pomena izraza trošarina. In kako za hudiča se je lahko tak človek znašel na carinskem seznamu dolžnikov s krepko več kot dvomilijonskim dolgom?! Pri vsem skupaj je sicer najbolj šokantno, da se je svojih poslov loteval z dovoljenjem države.
Kaj pa je trošarina?
Drugi neslavni junak te zgodbe pa je njegov domnevni poslovni pajdaš, 54-letni Stane Kopač, ki mu sodniki zadnja leta z vedno novimi sodbami le prištevajo čas trajanja odvzema svobode. Tudi zaradi davčnih goljufij je nazadnje veljalo, da mora za zapahi preživeti 10 let in dva meseca. Toda zanj so predlani odredili prekinitev prestajanja kazni; menda ima težave s srcem.
V slovenska skladišča je prihajalo na milijone litrov naftnih derivatov, ki jih je uvozilo podjetje Potokar&Co. FOTO: TOMI LOMBAR
Pa se bo v petek, ko je zanj in za Potokarja razpisan predobravnavni narok zaradi več kaznivih dejanj zatajitve finančnih obveznosti oziroma davčnih zatajitev, pojavil pred ljubljanskim okrožnim kazenskim sodnikom Cirilom Keršmancem? »Pričakujem, da se bo, čeprav že nekaj časa nisva bila v stiku,« je optimističen njegov odvetnik Žiga Klun. Kaj pa Potokar? »Brez skrbi, da pride,« zagotavlja njegov zagovornik Ivan Šalinovič.
In kaj naj bi ušpičila domnevna nepridiprava? Prek Potokarjevega podjetja Potokar&Co. sta bila uradna uvoznika nafte, pri tem pa naj bi utajevala trošarinske dajatve. Tožilstvo ju preganja zaradi dogodkov iz leta 2005, ko je Potokar&Co. na veliko uvažal naftne derivate iz Italije, Avstrije in Madžarske, pri tem pa carinikom nista najavila poslov, nista jim predložila trošarinskih dokumentov, nista predložila ustreznih obračunov trošarin ... Oziroma sta, ko sta za obdobje od 1. januarja 2005 do 30. 9. 2005 lažno navedla, da družba Potokar v tem obdobju ni prejemala trošarinskih izdelkov!
Ali in kaj smrdi?Kaj naj bi se na carinski upravi dogajalo ravno v zvezi z uvažanjem nafte in drugih trošarinskih izdelkov, naj bi sicer med sojenjem s svojim pričanjem razkril nekdanji pomočnik direktorja Carinske uprave Republike Slovenije Franc Kunej. Morda bi tudi nekdanji generalni direktor Franc Košir, a je med dolgotrajno preiskavo proti Potokarju in Kopaču umrl, tako kot še ena pomembna priča za razplet kazenskega postopka.
Ravno v tem času pa so derivati, ki sta jih kupovala v tujini, v milijonih litrov prihajali v Slovenijo, in končni seštevek njunega oškodovanja države v obliki neplačevanja trošarin je naravnost frapanten. »Z nepredložitvijo ustreznih obračunov sta se od uvozov iz Avstrije in Madžarske izognila plačilu davščin v skupni višini 2,470.909 evrov,« v obtožbi trdi tožilstvo. Uvozi iz Italije so se sicer očitkom pridružili pozneje; iz teh poslov naj bi državo ogoljufala za 52.436 evrov. V vsej zgodbi je bil po prepričanju organov pregona Potokar direktor družbe, Kopač pa dejanski poslovodja, ki je tudi sam sprejemal odločitve.
Podpisoval le prazne papirje
Odvetnik Šalinovič je šokiran že nad tem, da je Potokar sploh dobil trošarinsko dovoljenje: »Kako je lahko brezdomec, ki je stalno prijavljen na centru za socialno delo, dobil status pooblaščenega uvoznika za uvoz trošarinskih izdelkov, s katerimi je lahko uvažal naftne derivate brez plačila trošarine in DDV in trošarinsko dovoljenje brez omejitve za uvoz omenjenih izdelkov? To lahko dobijo le družbe z dolgoletno tradicijo, kot so Petrol, OMV, AGIP, INA. Potokar bi moral carinski upravi predložiti bančno garancijo v vrednosti pričakovanega vnosa, preden je sploh dobil trošarinsko dovoljenje.«
Kako je lahko brezdomec dobil status pooblaščenega uvoznika za uvoz trošarinskih izdelkov?
Pomenljivo, toda Potokar torej trdi, da sploh ne ve, kaj pomeni trošarina, oziroma tako je dejal med preiskavo: »Dokler nisem v roke dobil zahteve za preiskavo, sploh nisem vedel, kaj je trošarina, in še zdaj ne vem.« Med zaslišanjem zaradi italijanskih uvozov je dejal, da je bil le slamnati lastnik družbe, ki je nosila njegov priimek. »To podjetje je leta 2004 ali 2005 skupaj z Alešem K. odprl Kopač, mene pa je postavil za direktorja. Takrat sem bil na trdih drogah, bil sem tudi v zaporu in veliko stvari sem že pozabil. Kolikor se spominjam, sem prihajal k Stanetu v pisarno, dajal mi je za podpisovati prazne liste formata A4. Podpisoval sem se in po njegovih naročilih sem hodil tudi na banko.«
Dobival je plačilo, še zdaleč ne majhno. »Kdaj sem dobil 100 evrov, kdaj tudi 500. Za to, da sem torej podpisoval listine, če odkrito povem, pa sploh nisem vedel, kaj podpisujem. Bil sem na drogah in edino, kar je bilo pomembno, je bilo, da pridem do denarja za njih,« se je zagovarjal Potokar.
8
let zapora preti uvoznikoma naftnih derivatov.
let zapora preti uvoznikoma naftnih derivatov.
Kopač pa je v preiskavi napadel tožilstvo, da ne razlikuje pravne in fizične osebe, »v nobenem primeru namreč kot fizična oseba ne morem biti odgovoren za očitana mi kazniva dejanja, saj v podjetju Potokar&Co. nisem bil nikoli zaposlen ali bil kakor koli poslovno povezan z njim«. Njegovo poslovanje naj bi temeljilo le na posredovanju med veleprodajalci in končnimi kupci v Sloveniji. Vedel pa naj bi, da se je Potokar že od leta 2000 ukvarjal s prodajo naftnih derivatov, skupaj z njim naj bi imel tudi nekaj skladišč, o njem pa je pripomnil še, da je bil v tistih časih »mogoče na sedativih«.
