DAVČNA UTAJA

Kar 26 milijonov keša za staro železo

Objavljeno 10. julij 2020 16.10 | Posodobljeno 10. julij 2020 16.10 | Piše: Tomica Šuljić

Ljubljanski kriminalisti zaključili dve nepovezani preiskavi davčne utaje. Eni utajevali mednarodno, drugi lokalno, vse so polovili.

Računalniki in tehnika so se prodajali – a le na papirju. FOTO: Reuters
Gospodarski kriminal poteka neopazno, odnese pa milijone – to se kaže tudi iz včerajšnjega razkritja policije o dveh med seboj nepovezanih gospodarskih dejavnostih: prva je tekla na lokalnem nivoju Domžal in okolice Ljubljane, v njej pa je bilo z računa podjetja dvignjenih kar 26 milijonov gotovine, »ki v nadaljevanju niso bili porabljeni za delovanje gospodarske družbe«, kot se je izrazil Martin Rupnik, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto Policijske uprave Ljubljana. Glede na to, da je bila dejavnost družbe oziroma združbe odkup in prodaja odpadnih kovin, so za 26 milijonov evrov lahko obrnili precej starega železa.
 

Od Estonije do Neaplja


Skupaj 11 osumljenih je pristojnemu davčnemu organu dajalo lažne podatke ter se izognilo plačilu davčnih obveznosti pri odkupih in prodaji odpadnih kovin. Kam se lahko izgubi znaten ali majhen znesek iz teh 26 milijonov, zaradi katerih so ovadili 11 oseb, pa je včeraj pojasnjevala Damjana Slapar Burkat s finančne uprave: »Gre predvsem za izplačevanje gotovine, ki potem služi tako plačevanju dela na črno. S tem se izgubi sled denarnega toka, se pravi, da obstaja verjetnost, da se uporablja ta gotovina za kakšna druga kazniva dejanja.«
image
REUTERS PICTURES Italijanska preiskava je potekala na območju Neaplja. FOTO: Reuters

»Obe preiskavi sta trajali več let, zadeve so zelo kompleksne, ker je prisoten mednarodni element,« potek opiše Rupnik. V drugem včeraj predstavljenem primeru pa gre za mednarodno združbo, v kateri so ob osmih Slovencih osumljeni še trije italijanski državljani ter šest državljanov Velike Britanije: ti so si zamislili in izvedli zapleteno davčno goljufijo, v kateri so (navidezno) prodajali računalnike in tehnično opremo. »Skupni znesek izdanih fiktivnih računov je znašal skoraj 500 milijonov evrov, osumljene osebe pa so s svojim ravnanjem oškodovale naš proračun za 12 milijonov evrov,« pojasni Rupnik.

Urad za evropsko pravosodno sodelovanje Eurojust je v poročilu o istih dogodkih že junija lani obvestil javnost, da so italijanske oblasti v preiskavi na območju Neaplja zasegle skoraj 84 milijonov evrov, slovensko specializirano državno tožilstvo (SDT) pa je sodelovalo z neapeljskim tožilstvom, na območju katerega so tudi potekale preiskave. Lovke te združbe so po navedbah Eurojusta segale celo v Estonijo – prav prestreganje telefonskih pogovorov je potekalo tam in pri nas. Na slovenski strani sta ob policiji in SDT v preiskavah sodelovala še finančna uprava ter Urad za preprečevanje pranja denarja, skupaj so delovali v specializirani preiskovalni skupini.
 

Speča podjetja za tuje partnerje


Finančno preiskavo na področju trgovanja z elektronskimi napravami je pojasnila Slapar Burkatova – na začetku verige so bila podjetja iz Slovaške ali s Cipra, vmes slovenska, na koncu pa tista podjetja, ki so uveljavljala DDV – tega DDV pa vmesna slovenska podjetja niso plačala v proračun. »Ugotovljeno je bilo, da ima organizirana združba ves čas dostop do zaloge večjega števila gospodarskih družb, ki so v mirovanju najmanj eno leto,« navaja Slapar Burkatova. Takšna speča podjetja so aktivirali za trimesečno (davčno) obdobje, nato pa so kot družbeniki vstopali tuji državljani, da bi otežili pridobivanje dokazov. Ne preseneča spoznanje, da imajo pomembno vlogo družbe, ki ponujajo strokovno podporo pri računovodstvu in nakupu podjetja ter finančnem, pravnem in davčnem svetovanju.
500
milijonov evrov je bil skupni znesek fiktivnih računov.


Toda tistih 12 milijonov je že prišlo nazaj v državno blagajno, še dobro novico sporoči Slapar Burkatova: »Bilo je odmerjeno nekaj manj kot 14,5 milijona davka z obrestmi.« Večina podrobnosti pa je za zdaj še skrita pred javnostjo, saj so bile ovadbe zaradi davčnih utaj in zlorab položaja šele procesuirane. Do sodnih dvoran jih loči še nekaj dela. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let, saj so bile zlorabe položaja ali zaupanja storjene z veliko premoženjsko koristjo oziroma škodo. 




Deli s prijatelji