ODŠKODNINO HOČE

Kangler bo šel do Strasbourga

Nekdanji mariborski župan prepričan, da so sodni postopki proti njemu zrežirani. Proti državi je vložil odškodninski zahtevek, a višine zneska ne razkriva.
Fotografija: Franc Kangler čaka odgovor države. FOTO: Arhiv Slovenskih novic
Odpri galerijo
Franc Kangler čaka odgovor države. FOTO: Arhiv Slovenskih novic

LJUBLJANA – »Šel bom do Strasbourga,« je odločen Franc Kangler, nekdanji mariborski župan. Zaradi sodnih postopkov, v katerih se je znašel, je zoper državo vložil odškodninski zahtevek. »Če bi bila država pametna, bi se poravnala,« pravi zdajšnji kandidat SDS in SLS na volitvah za Evropski parlament. Odgovora države še ni prejel.
Franc Kangler čaka odgovor države. FOTO: Arhiv Slovenskih novic
Franc Kangler čaka odgovor države. FOTO: Arhiv Slovenskih novic

Kangler ves čas vztraja, da so mu bile kršene številne pravice, kar mu je ne nazadnje pritrdilo tudi vrhovno sodišče. Znašel se je v 23 sodnih postopkih, od tega jih je 21 pravnomočno končanih njemu v prid, odprta sta le še dva: primer Lutkovno gledališče in ponovljeni postopek zaradi posredovanja pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na javnem medobčinskem stanovanjskem skladu.

Ravno v zvezi s slednjim je vrhovno sodišče ugotovilo, da mu je bila kršena pravica do komunikacijske zasebnosti ter do izvajanja dokazov v njegovo korist. Eden od razlogov je, da je mariborsko tožilstvo obtožni predlog vložilo krepko več kot dve leti po tistem, ko so pridobili dokaze z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, kar pomeni, da so dokazi, pridobljeni s temi ukrepi, nezakoniti.

Kot sporno je Kangler ves čas navajal tudi sodelovanje sodnika Janeza Žirovnika, ki je v kar osmih primerih podpisan pod odredbo mariborskim kriminalistom o uporabi prikritih preiskovalnih metod. Kangler je dokazoval, da so odnosi z Žirovnikom obremenjeni s številnimi medsebojnimi konflikti, ki da so prešli na osebno raven, kar pa da je sodnika vodilo k sprejemanju pristranskih odločitev, kršenju zakonov in s tem kršenju Kanglerjevih temeljnih človekovih pravic.

V času, ko je Žirovnik še služboval v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), Kangler pa je bil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, so se dogajala nesoglasja. Kanglerjeva obramba je zato v zvezi s tem izražala dvom o nepristranskosti sodnika.

»Izgubil sem mandat v državnem svetu, le v zadevi Ježovita je bilo o meni objavljenih čez 2200 negativnih prispevkov v medijih, dve leti nisem mogel dobiti službe, ker sem bil obsojen na prvi stopnji,« našteva Kangler, ki je prepričan, da so bili postopki proti njemu zrežirani.


Na vprašanje, kolikšno odškodnino zahteva od države, ni želel odgovoriti. »Izračunajte si sami: v štirih letih v državnem svetu bi zaslužil 60.000, v dveh letih bi v službi, za katero sem bil zmenjen, zaslužil okrog 1800 evrov na mesec ...« K temu je treba prišteti še odškodnino za duševne bolečine, o katerih Kangler ne želi govoriti. Znesek, ki ga zahteva, bi se lahko glede na nekatere podobne, medijsko odmevne primere vrtel okrog 600 tisočakov. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas