Izginil pred očmi množice, po 12 letih so ga našli mrtvega
Po dvanajstih letih se je te dni le razjasnila tragična usoda 26-letnega Slovaka Martina Pavlusa. Od 8. septembra 2012, ko je sestopal z Matajurja, mejne gore med Slovenijo in Italijo, proti Kobaridu, se je za njim izgubila vsaka sled. Čeprav so ga policisti, gorski reševalci in gasilci večkrat iskali po okolici, tudi v rekah in potokih, ga niso našli.
Šele 12 let kasneje, v prvi polovici marca letos, je domačin med potjo iz vasice Robič proti vrhu Matajurja, na zelo težko dostopnem gorskem terenu, naletel na delne ostanke človeškega trupla, za katero se je s sodno obdukcijo in s pomočjo identifikacijskega postopka na podlagi DNK-analize izkazalo, da gre za mladega slovaškega pohodnika.
Tu si pustil zadnjo sled. Pogrešamo te. Tvoji domači.
A medtem ko bodo njegovi bližnji po tem žalostnem odkritju Martina lahko vsaj pokopali, se o usodi, kam so izginili, sprašujejo še številni drugi svojci in prijatelji. Na uradnem seznamu slovenske policije so trenutno 104 pogrešane osebe, ki so nepričakovano in v nikoli pojasnjenih okoliščinah izginile neznano kam. Med njimi jih je kar 12, ki so se podali v gore in se od tam še niso vrnili.
Največ v gorah pogrešanih oseb, kar polovica, je brez sledi izginila na območju Bohinja, ki zajema prepadna območja, polna jam, strmin, hudourniških strug in temnih gozdov, vse od Triglava čez Pokljuko do Bohinjskega jezera in nato do grebena Spodnjih Bohinjskih gora. Ko so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tam začeli skrivnostno izginjati ljudje, se je območja prijelo ime Bohinjski trikotnik, po zloglasnem Bermudskem trikotniku, kjer naj bi nepojasnjeno izginili številne ladje in letala. Ljudski glas ta skrivnostna izginotja pripisuje tudi nadnaravnim silnicam, na primer peklenskim jagam in koledarskim kvatram, ki jemljejo ljudi in jih nikoli več ne vrnejo.
Ni ga na seznamu
Na policijskem seznamu pogrešanih oseb ni v Švici živečega Ljubljančana Jerneja Arniča, rojenega leta 1946, saj je letos spomladi stekel postopek za razglasitev za mrtvega. Arnič se je avgusta 2011 podal na 3244 metrov visoko goro Wildstrubel v švicarskih Alpah in bil nazadnje opažen na ledeniku pod goro. Kljub večkratnemu iskanju ga niso našli in odtlej za njim ni sledi ali glasu.
Izginil pred očmi množice
Zadnji domnevni žrtvi skrivnostnega trikotnika sta Aleš Komac iz Kočevja, ki se je konec avgusta 2016 s Pokljuke odpravil na Triglav, slaba dva tedna za njim pa naj bi se iz penziona na Bledu v Bohinj in proti očaku namenil 27-letni nemški študent ruskega rodu Ilya Kozlovskiy. Oba sta skrivnostno izginila, kot bi se vdrla v zemljo.
Takrat 54-letni Aleš je bil nazadnje viden s svojim psom v Planinskem domu Planika pod Triglavom, nato ga ni videl nihče več. Še policisti so se čudili tako skrivnostnemu izginotju. »Res je čudno, da kar takole izgineš, pa še s psom. Tisti vikend so trume pohodnikov drle na Triglav, a Komaca ni nihče videl na poti navzdol,« je povedal tedanji komandir Policijske postaje Bled Robert Mencin.
S skrivnostno usodo se je težko sprijaznila tudi družina Ilye Kozlovskiya. »Najbolj grozno je, da ne vemo, kaj se mu je zgodilo,« je za Slovenske novice povedala njegova sestra Raja Kozlovskiy, ki je takoj prihitela v Slovenijo in s prijatelji organizirala iskalno akcijo s slednimi psi, po Bledu lepila plakate o pogrešanem in ponudila nagrado v višini 5000 evrov za informacije. A brez uspeha.
Med sestopom z Vogarja do Bohinjskega jezera je leta 2012 izginil takrat 38-letni Gregor Pavšič iz Žirovnice. Usodnega dne je še poklical očeta in mu povedal, da bo čez dve uri doma, a ga ni bilo. Štiri leta prej, leta 2008, je duhovnik reformistične cerkve iz Velike Britanije David Fox v hotelu Zlatorog povedal, da gre na Črno prst, a se ni vrnil, leta 1985 je z obrežja Bohinjskega jezera izginil domačin Branko Cesar. Našli so samo njegova oblačila, njega pa nikoli, čeprav so potapljači večkrat preiskali jezero. Od leta 1984 je pogrešan tudi 61-letni nemški turist Wolfgang Blayberg. Na pobudo britanske vlade ga je iskalo več tisoč ljudi, a žal brez uspeha. Našli niso niti ene sledi za njim.
Tudi zunaj območja Bohinjskega trikotnika ljudje izginjajo v skrajno skrivnostnih in nepojasnjenih okoliščinah. Tako še danes ni znana usoda 44-letnega Nemca Wernerja Nilsa Sebastiana, ki je izginil pred skoraj natanko letom dni iz enega od kampov ob reki Soči na Bovškem. Čeprav so ga iskali gorski reševalci, policisti, gasilci in člani enote reševalnih psov, še sedaj ni znano, kaj se mu je zgodilo.
Poleti 2019 se je proti Pokljuki odpravil 74-letni Boris Bertoncelj, alpinist in gorski reševalec, domov pa se nikoli ni vrnil. Med gorniki je Bertoncelj znan kot tisti gorski reševalec, ki je v svojih sanjah odkril kraj, kjer sta tragično končala pogrešana alpinista, njegov prijatelj Stane Belak - Šrauf in soplezalka Jasna Bratanič. Potem ko so alpinista že skoraj pol leta neuspešno iskali v gorah nad Vršičem, je v sanjah dobil namig, naj se podajo na območje pod Nad Šitom glavo in Mojstrovko. Čeprav Bertoncelj sam ni verjel v pomen sanj, je o tem obvestil vodjo intervencije in res so še isti dan, ko so začeli iskati, naleteli najprej na Jasnin nahrbtnik, v naslednjih dneh pa še na obe trupli.
Od oktobra 2018 pogrešajo 49-letnega Arta Kovačiča iz Podkorena, ki se je odpravil proti planinski koči Mojčin dom na Vitrancu, a se domov ni vrnil, prav tako svojci še vedno upajo, da se bo od nekod prikazala Tina Škaper, ki je izginila leta 2013 na Krvavcu. Kljub obsežni iskalni akciji, v kateri je sodelovalo 120 policistov, kriminalistov in gorskih reševalcev, večje število vodnikov službenih psov s psi ter policijski helikopterji, pogrešana 29-letnica ni bila najdena.
Konec avgusta 2011 se je izgubila vsakršna sled za 32-letnim policistom iz Bovca Bogdanom Bradaškjo. Usodnega dne se je v nedeljo na kratko ustavil na bovški policijski postaji, nato je šel teč. Ko se zvečer ni pojavil na delovnem mestu, so sprožili iskalno akcijo, a so v vasi Soča našli le njegov avtomobil. Našli ga niso nikoli. Na kraju, kjer je pustil avtomobil, je njegova družina postavila spominsko tablo z napisom. »Tu si pustil zadnjo sled. Pogrešamo te. Tvoji domači.«
V največji iskalni akciji tistega leta je daljnega leta 2002 na desetine svojcev in prijateljev skupaj z gorskimi reševalci, policisti, člani civilne zaščite, jamarji, lovci, gozdarji in reševalnimi psi na neprehodnem in strmem kraškem terenu nad vasjo Gorenje pri Postojni iskalo 29-letnega Gregorja Andolška z Brezovice, a zaman. Sprva so bili prepričani, da je skočil z jadralnim padalom, saj je bil član Kluba letalcev Vrhnika, a se je kasneje izkazalo, da ni bilo tako.
