FOTO: Jože zabodel prijatelja Zdravka naravnost v srce

MARIBOR – »Jože je večkrat govoril, da ima papir, da je nor,« je ta teden na sodišču razlagal Tadej Gačnik, ki je živel v stanovanju pod obtoženim Jožetom Juričem v Kettejevi ulici v Mariboru. Ko je zapuščal sodno dvorano, je še enkrat pogledal obtoženega Jožeta Juriča in mu dejal: »Upam, da nisi jezen, kaj sem povedal.« Že pred tem pa je sodnici Barbari Nerat na dolgo in široko razlagal, da je že večkrat razmišljal, kaj vse se lahko zgodi, ne nazadnje ga je obtoženi Jurič enkrat že napadel, posredovala je policija, Jurič pa je bil za ta napad tudi obsojen na pogojno kazen.


Še preden so v sodno dvorano stopile priče, je 75-letni Mariborčan ponovno poslušal obtožnico, ki ga bremeni, da je sredi decembra lani v svojem stanovanju na zahrbten način umoril 30 let mlajšega prijatelja Zdravka Nedižavca. Okrožna državna tožilka Aleksandra Kolarič obtoženemu očita, da je z nožem, dolgim 32 centimetrov, od tega naj bi samo rezilo imelo 20 centimetrov, s hrbtne strani zabodel Zdravka Nedižavca v desni predel prsnega koša, da je ta najpozneje pol ure zatem umrl. Na presenečenje vseh svojci pokojnega doslej še niso priglasili premoženjskopravnega zahtevka, a imajo še čas do konca glavne obravnave.


»Ni bilo tako. Nisem kriv. Vem, kaj se je tega dne dogajalo. Kuhal sem juho, zelenjavno juho. Zatem sem odšel na stranišče, in ko sem se vrnil, je Zdravko slonel na štedilniku. Nisem videl, da je imel v roki nož. Rekel mi je, naj ga peljem ven na svež zrak, to sem storil in ga tam pustil,« je petčlanskemu senatu razlagal Jože Jurič. Zatem pa je nadaljeval: »Sam si je to naredil. Sam se je zabodel. Storil je samomor. Bil je dolžan denar nekemu človeku. Mislim, da je šlo za deset tisoč evrov. Nisva se kregala, on je le hotel, da zanj najamem kredit. A moja pokojnina je premajhna. Žal mi je zanj, če bi imel denar, bi mu ga dal in mu rekel, naj gre.« S tem je Jože Jurič postavil na glavo zgodbo, ki jo je povedal pred preiskovalnim sodnikom, kjer je trdil, da mu je pokojni iz žepa ukradel denar, zato sta se sprla.

Bum, bum, bum po stopnicah

Zgodba o samomoru je bila presenečenje tako za sodni senat kot tudi za izvedenca patologa Rajka Kavalarja. »Vzrok smrti je bila nakopičena kri v osrčnikovi vreči. Našli smo samo eno vbodno rano. Ker pri pokojniku ni bilo obrambnih poškodb, gre sklepati, da storilca ni videl,« je razlagal patolog Kavalar. Zatem pa jasno in glasno odgovoril na vprašanje zagovornika obtoženega, odvetnika ​Petje Jenčiča o morilskem orožju. »Šlo je za koničast predmet z enostranskim rezilom. Torej za nož.« Presenečen nad zagovorom obtoženega, da si je Zdravko Nedižavec sam prizadejal usodni vbod, je patolog pri nazornem prikazu napada na pomoč poklical sodno pripravnico. »Glede na potek vbodnega kanala je lahko samo ta razlaga, da je napadalec stal za žrtvijo,« je sklenil Kavalar.

Da je bil obtoženi Jože Jurič v času, ko naj bi umoril prijatelja, s katerim sta zbirala in prodajala staro železo, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je včeraj potrdil tudi psihiater Mladen Vrabič. Na dolgo in široko je razlagal, da je imel obtoženi težave že v mladosti, zato na primer zaradi svoje nezrelosti nikoli ni smel opravljati vozniškega izpita.
»Po poškodbi glave in možganov, ki so razvidni iz njegove zdravstvene dokumentacije, so se zadeve še poslabšale,« trdi Vrabič. K razvozlanju uganke, kaj se je tragičnega dopoldneva dogajalo v stanovanju Jožeta Juriča, je poskušala prispevati tudi njegova soseda Roza Dvoršak: »Slišala sem kričanje: 'Kaj si mi ukradel? Ubil te bom.' Zatem je Jože začel Zdravka vleči po stopnicah. Delalo je bum, bum, bum. Na dvorišču ga je položil na tla in dejal, naj se strezni.«