FOTO: Če bom moral prodati živino, se lahko samo še obesim!

FILOVCI – Skoraj 500 prebivalcev idilične panonske vasi Filovci, dober streljaj od Moravskih Toplic, pogosto posluša predirljivo zavijanje gasilskih siren, večinoma zaradi požigov. Regionalna cesta iz Moravskih Toplic proti Lendavi vas deli na dva dela: na desnem, ravninskem delu, živijo predvsem poljedelci, vrtnarji, lončarji in drugi obrtniki, na levem, hribovitem, pa so večinoma vinogradi in vikendi. Ko je 56 gasilcev iz sedmih gasilskih društev iz občine Moravske Toplice, Filovcev, Bogojine, Martjancev, Ivanjcev, Moravskih Toplic, Sebeborcev in Tešanovcev, minuli četrtek zvečer hitelo proti Filovcem 170, kjer domuje družina Ošlaj, so se mnogi domačini spomnili treh še neraziskanih požigov.

Tokrat sicer ni šlo za požig, saj so preiskovalci ugotovili, da je tuja krivda izključena, zagorelo naj bi med balami sena in slame. Žal pa je lastnik gospodarskega objekta v požaru – gost črn dim je bilo mogoče videti tudi iz 15 kilometrov oddaljene Murske Sobote – ostal tako rekoč brez vsega. Gasilci in gasilke so vsaj preprečili morebitno širitev ognja na stanovanjsko hišo, ki je povezana z gospodarskim poslopjem.


 

Zgoreli bale in zrnje

Poleg poslopja je zgorelo vse, kar je bilo v njem, k sreči pa je gospodar Anton Ošlaj s pomočjo sosedov še pred prihodom gasilcev rešil osem glav govedi in prašiče. A za 58-letnika, ki ob kmetiji sam skrbi za bolno in invalidno mamo, 85-letno Kristino, je ugotovljenih 40 tisočakov materialne škode strahovit zalogaj. Pravi pa, da šele zdaj, ko so začeli sanacijo pogorišča, ugotavljajo, da je škode še bistveno več. Poleg traktorja so namreč uničeni tudi vsa kmetijska mehanizacija, oprema in orodje. Vse, kar je ostalo, je zloženo na nekaj kupih in jih bodo občinski komunalci odpeljali na odpad. Najhuje je, da je zgorela vsa krma za živali, od katerih Anton in njegova mama živita; več ton zrnja ter desetine bal sena in slame je končalo v pepelu.

Živeti s 300 evri penzije

»Čeprav je kmetija prinašala nekaj malega, je bilo že doslej težko živeti, saj sva prejemala le okoli 300 evrov mamine pokojnine, samo za položnice pa je bilo treba odšteti med 400 in 450 evri. Zdaj bo še veliko težje, saj ne bomo mogli prodajati pridelkov in s tem zaslužiti kakšnega evra. Tako da ne vem, kaj bova in kaj bo šele, ko niti mame in njene pokojnine ne bo več. Hvaležen sem, da mi prijatelji in sosedje neutrudno pomagajo, vse brezplačno, a kaj ko je treba nabaviti material in vse drugo, kar spada zraven.

Tudi gradbeni mojster Slavko Raj iz Bogojine mi pri sanaciji pomaga brezplačno. Najprej moramo urediti streho, potem bo nekoliko lažje, saj bomo lahko v hlev vrnili govedo, ki je trenutno pri znancu Tomažu Nemcu v Bukovnici, ter prašiče, ki so zdaj pri dveh sosedih – Jožetu Ošlaju in Srečku Domonkošu. Pod streho bomo seveda lahko spravili tudi krmo, ki so mi je ponudili sosedje. Še huje je, da ne bom mogel nabaviti traktorja in mehanizacije, saj nič ni bilo zavarovano. Kako potem delati na kmetiji? Mislim, da bom moral prej ali slej prodati vse živali, a potem se lahko samo še obesim,« žalostno razlaga Anton, ki je nekoč hodil sezonsko delat, večinoma pa je delal na kmetiji. Znanci in prijatelji so se odločili, da mu bodo pri sanaciji gospodarskega poslopja poskušali pomagati na vse načine, fizično in z zbiranjem prispevkov ter krme za živali. Vsaka pomoč je dobrodošla.