IZPODBIJANJE SODBE

Država hoče denar nazaj

Zaradi nepravilnosti pri gradnji smučarskega centra od SZS terja še 204.403 evre.
Fotografija: Biatlonski center na Pokljuki
Odpri galerijo
Biatlonski center na Pokljuki

LJUBLJANA – Država je proti Smučarski zvezi Slovenije (SZS) sprožila dve pravdi zaradi nepravilnosti pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki. Tožbo za vračilo skoraj pol milijona evrov je pravnomočno izgubila in zdaj sodbo izpodbija v reviziji na vrhovnem sodišču, o tožbenem zahtevku za 204.403 evre pa mora okrožno sodišče odločiti ponovno. Tokrat že tretjič, saj je višje sodišče dvakrat razveljavilo zavrnilno sodbo. Narok je razpisan za danes.

»Seveda iskreno upam, da bo sodnica tako pogumna, da bo tudi v tretje odločila enako, kot je dvakrat do zdaj – da SZS ni dolžna plačati kazni. Ne nazadnje je drugi senat višjega sodišča v podobni zadevi (glede vračila slabega pol milijona evrov, op. p.) odločil, da je podoben zahtevek neutemeljen,« pravi pooblaščeni odvetnik SZS Janez Tekavc. Na SZS zadev ne komentirajo, dokler postopek ni končan.


Republika Slovenija terja vračilo denarja, ki ga je plačala po dogovoru z Evropsko komisijo kot finančna popravka.

Ko je SZS aprila pred desetimi leti na razpisu takratnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobila evropska in slovenska proračunska sredstva za gradnjo sodobnega biatlonskega centra, je na podlagi javnega razpisa izbrala zdaj že propadlo Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Predvidena vrednost investicije je bila določena na 9,96 milijona evrov.

SZS je z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del pri gradnji biatlonskega centra. FOTOGRAFIJI: Matej Družnik
SZS je z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del pri gradnji biatlonskega centra. FOTOGRAFIJI: Matej Družnik
Javno naročilo za gradnjo biatlonskega centra je bilo objavljeno 16. maja 2008, kot merili za dodelitev posla pa so določili najnižjo ponujeno ceno in reference ponudnikov. Tri dni pozneje so spremenili besedilo razpisa in kot edino merilo določili najnižjo ceno. A težava je v tem, da je SZS spremenjeni razpis objavila le v nacionalnem uradnem glasilu, ne pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije, zato je Evropska komisija zahtevala ustrezen finančni popravek oziroma vrnitev dela denarja.

Pri vračilu 462.972 evrov, za kolikor se je izpogajala država in jih poskušala s tožbo izterjati od SZS, kot rečeno, ni bila uspešna, zato zdaj poizkuša še z revizijo na vrhovnem sodišču.

Odprt pa je še postopek za vračilo 204.403 evre, ki jih Republika Slovenija zahteva, ker je SZS z družbo Tehnik na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave sklenila štiri anekse za izvedbo dodatnih del. Po mnenju državnega urada za nadzor proračuna dodatnih del (spremembe zaradi sestave tal in slabega vremena), predvidenih v aneksih, ni mogoče opredeliti kot dodatnih del, kot jih določa zakon o javnem naročanju.


Okrožno sodišče je tožbo v drugo zavrnilo z obrazložitvijo, češ da ugotovljene kršitve v postopku javnega naročanja niso imele finančnih posledic za sredstva EU, ker država ni zatrjevala in izkazala, da bi kateri koli izdatek nepravilno bremenil sklade EU. A tako stališče je po mnenju višjega sodišča napačno. Kršitev pravil o javnem naročanju je nepravilnost, kot jo določa evropska uredba, že, če lahko kot taka vpliva na proračun, obstoja natančnega vpliva pa državi ni treba dokazovati.

Kako je okrožno sodišče sploh ugotovilo, da ni bilo neupravičenih izdatkov in da je sto odstotkov izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, pa iz sodbe ni mogoče razbrati, je še ugotovilo višje sodišče. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije