Devetkrat podtaknil požar, vselej zbežal s kolesom

PTUJ – Da 29-letnemu Mateju Lebarju iz Zagojičev, vasice v občini Gorišnica, zaradi požigov ne bo treba za zapahe, je bilo jasno že od prve obravnave na sodišču. Okrožni državni tožilec Gregor Pograjc je namreč za mladeniča, ki se ga je lani prijel vzdevek ptujski požigalec, že od vsega začetka zahteval obvezno psihiatrično zdravljenje z obvezno nastanitvijo v zdravstveni ustanovi. Edino vprašanje, na katero je bilo treba odgovoriti, preden je sodnica Biserka Rojic mladeniča poslala na zdravljenje na oddelek forenzične psihiatrije, je bilo, ali je Matej Lebar zares zagrešil vseh očitanih devet požigov.
Že kmalu po prijetju je na policijski postaji sedem požigov priznal, enako je ponovil tudi pred preiskovalnim sodnikom. "To odkrito priznava in to tudi obžaluje," je v zaključni besedi dejala zagovornica obtoženega, odvetnica Metka Matjašič Šerdoner. Da bi njen klient zanetil požar sredi junija lani v proizvodni hali Slovenskih železnic in vsega nekaj minut pozneje še na žagi ptujskega podjetja LKF, je odvetnica odločno zanikala. Kot razlago pa navedla, da sta se požiga zgodila poltretji mesec pred serijo sedmih požigov, ki jo je Matej Lebar priznal.
Toda Gregor Kovač, izvedenec za preiskavo fotografij in posnetkov varnostnih kamer, je včeraj na sodišču pojasnil, da je na osnovi posnetkov, ki so jih posnele varnostne kamere na žagi, izračunal, da je požigalec visok 175 centimetrov. In čeprav je bilo v izvedenskem mnenju napačno zapisano, da je izvedenec ob obisku obtoženega izmeril, da je Matej Lebar visok 183,4 centimetra, je izvedenec Gregor Kovač včeraj na sodišču pojasnil: "Gre za mojo napako. Ta vrednost je ostala od prejšnjega mnenja. Poglejte v moj rokovnik, kjer je zapisana natančno izmerjena vrednost, 175 cm."
Ne samo višina, tudi širina ramen in desne roke požigalca s posnetka so bile do centimetra enako dolge kot pozneje izmerjene pri obtoženem. Za konec je izvedenec podal še mnenje, da se gibanje obtoženega z 90,2-odstotno verjetnostjo ujema z gibanjem požigalca. Prepričljivost izvedenca, da gre za veliko verjetnost za eno in isto osebo, pa ni prepričala samo okrožnega tožilca, ampak tudi tričlanski senat ptujskega sodišča.

Sicer je obramba poskušala z zaslišanjem varnostnika pri Slovenskih železnicah, ki je bil tiste noči v baraki ob proizvodni hali, dokazati, da je požar zanetil nekdo drug, a je načrt padel v vodo. Varnostnik Štefan Hriberšek je na dolgo in široko razlagal, kako je tragične noči ugotovil, da je zagorelo v proizvodni hali mizarstva in tapetništva. "Vse skupaj se mi je zdelo sumljivo, saj je pred barako ustavil taksi, ob njem pa je stal mladenič. Tega sem potem videl, kako je gasil požar," je še razlagal Hriberšek. Toda kmalu se je izkazalo, da je varnostnik tiste noči videl Reneja Fekonjo, ki se je s taksijem vračal domov, a sta s taksistom med vožnjo opazila, da se iz proizvodne hale vije gost dim. Ker je Rene Fekonja tudi sam gasilec, se je ustavil in poklical na pomoč gasilce, zatem pa med vožnjo k bližnjemu gasilskemu domu odkril še požar na bližnji žagi.
Sodnica Biserka Rojic je Mateju Lebarju izrekla ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi. "Ta bo potekala na oddelku za forenzično psihiatrijo, kamor boste premeščeni tudi do pravnomočnosti sodbe," je pojasnila sodnica. Ker ni izrekla sodbe, je tudi vseh devet upnikov, ki so priglasili svoje premoženjskopravne zahtevke, napotila na pot pravde. Skupaj je Matej Lebar povzročil za dobrih pet milijonov škode. In prav višina škode prvih dveh, junijskih požarov (4,7 milijona evrov), je lahko edini razumni razlog, zakaj Matej Lebar ni priznal še teh dveh požigov. Priznanje ne bi vplivalo na višino kazni, saj pri obveznem psihiatričnem zdravljenju to lahko v vsakem primeru traja od najmanj šestih mesecev do petih let. Edina razlika je nastala v policijski evidenci, kjer bosta po včerajšnji "razsodbi" omenjena požara romala v mapo razrešeno, medtem ko bi v nasprotnem primeru ostala v mapi nerazrešeno.