NI EPILOGA

Žrtev bulmastifov ne verjame več v pravico

Objavljeno 10. februar 2019 16.30 | Posodobljeno 10. februar 2019 15.23 | Piše: Aleksander Brudar

Stanislav Meglič po 13 letih še čaka na del odškodnine. Sodno sago bi rad končal, a postopki se še kar vlečejo.

Baričevič z Joy in njenima mladičema Atosom in Atlasom. Zanj so bili usodni prav ti trije bulmastifi.
LJUBLJANA – Februar in marec sta od leta 2006 oziroma 2010 meseca, ko se spominjamo grozljivega napada bulmastifov dr. Saša Baričeviča v Oražmovi ulici v Ljubljani. Petnajstega marca pred 13 leti so skoraj ubili takrat 34-letnega Stanislava Megliča, 2. februarja 2010 pa so pokončali svojega lastnika.

Meglič se je tistega marčevskega dne popoldne po omenjeni ulici vračal iz službe z bližnjega ministrstva za promet. Pred Baričevičevo stanovanjsko hišo je njegova partnerica dr. Zora Roter spravljala v avtomobil svoje pse, ti pa so se zakadili naravnost v Megliča. »Iztrgal se ji je iz rok in stekel proti meni, za njim pa še preostali trije. Začeli so me gristi po nogah, skakali
image
Stanislav Meglič še vedno čaka na del odškodnine. FOTO: Aleš Černivec
so vame. Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla. Moči so mi pojemale, oni pa so me vlekli stran,« je štiri leta potem, ko so se isti psi znesli še nad svojim lastnikom, razlagal Meglič. Psi so ga še naprej napadali, saj se jih nikakor ni mogel otresti. »Poskušal sem si zaščititi obraz in vrat, grizli so me po nogah, rokah, pulili so mi lase. Pregristi so mi poskušali lobanjo. Napadali so v tropu, v intervalih. Imel sem občutek, da me trgajo na kose. Temnilo se mi je pred očmi,« se je z grozo tistih dni spominjala žrtev krvoločnih psov. Ti so se ustavili šele, ko je prispela policija.

Tistega popoldneva se je Megliču življenje popolnoma obrnilo na glavo. Psi so ga huje poškodovali po glavi, vratu, hrbtu, prsnem košu, trebuhu, dimljah, desnem stegnu, boku in kolenih. Raztrgan je imel triceps in biceps na desni roki, zaradi snovi, ki so se
image
»Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla, ena deska se je odtrgala, padel sem na tla, še enkrat vstal, živali so visele z mene,« je o usodnih trenutkih povedal Meglič. FOTO: Marko Feist
izločale iz ran, pa okvaro jeter, za en teden so mu odpovedale ledvice. Da je zdravljenje dolgo trajalo, ob tem ni treba posebno poudarjati, pa tudi to, da še danes zaradi vsega skupaj čuti posledice. Misleč, da bo država po napadu krvoločne pse dokončno usmrtila in tako zavarovala ljudi v njihovi okolici, ga je zato le štiri leta zatem šokirala novica, da so isti psi napadli in do smrti pogrizli svojega lastnika.

»Včeraj so enega psa usmrtili v akciji, tako kot v mojem primeru, dva so uspavali pozneje. Zakaj niso tako ravnali že marca 2006? Mar nismo državljani enaki pred zakonom? Sram me je, da sem državljan v tej državi. Saj ni nobene zdrave pameti, in to v primeru, ki je tako očiten, tako črno-bel. Kaj se dogaja šele na drugih, bolj elastičnih področjih, v gospodarstvu, financah?« se j
image
Od napada na Oražnovi bo kmalu minilo že 13 let. FOTO: Marko Feist
e spraševal le dan po grozljivem napadu bulmastifov na Baričeviča. Takrat je še čakal na epilog glede pravdne zadeve, in sicer svoje tožbe proti Baričevičevim zaradi odškodnine zaradi posledic napada psov nanj. Zaradi smrti lastnika psov je bilo že takrat jasno, da bo v postopku nastal krajši zastoj, saj je bilo treba ugotoviti, kdo so dediči v postopku. Sprva je namreč tožil Roterjevo, po njeni smrti je zahtevek naslovil na Baričeviča. In ko so po njegovi smrti končno ugotovili, kdo to je, je postopek le stekel.
Seveda je nato spet preteklo nekaj časa, da mu je sodišče pravnomočno prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo. To je nato tudi dobil izplačano v celoti. Kar se tiče materialne škode, to je za plačilo stroškov za nego in izgubljeni osebni dohodek, pa se je spet zapletlo. Edini Baričevičevi dedinji, njegovi mami Mariji Šeme Baričevič, je menda zmanjkalo denarja oziroma je po plačilu nepremoženjske škode v celoti izčrpana vrednost zapuščine. Temu pa Meglič ni verjel in je tako oktobra 2015 proti Šeme Baričevičevi na ljubljansko okrajno sodišče vložil predlog za izvršbo. Sodišče mu je delno sledilo, a je z druge strani sledil ugovor, o katerem pa še vedno ni odločeno. »Postopek je v fazi ugotavljanja vrednosti podedovanega premoženja (postavljenih je več cenilcev),« so nam pred dnevi odgovorili z okrajnega sodišča.

Le nekaj korakov stran, na ljubljanskem okrožnem sodišču, pa ob tem poteka še en postopek. In sicer Meglič izpodbija pogodbo o preužitku, sklenjeno med Deo Baričevič in njeno mamo Šeme Baričevičevo. Slednja je na Deo Baričevič 8. maja 2015 prenesla svoje premoženje za zapuščino po svojem sinu. Meglič je prepričan, da je ta nična, češ da je bila sklenjena z izključnim namenom, da bi se mu kot upniku onemogočilo poplačilo njegove terjatve. Tudi v tej zadevi se ni še prav nikamor premaknilo, saj je postopek prekinjen in se bo nadaljeval, ko bo znana odločitev v zvezi z izvršbo.
image
Saša Baričeviča so psi pokončali 2. februarja 2010. FOTO: Blaž Samec

Da vse skupaj že tako dolgo traja oziroma da si lahko sodbo o materialni škodi »postavi v okvir in obesi na steno, da me spominja na neučinkovitost slovenskega sodstva«, pa danes razočarano pravi Meglič. Kot nam je povedal, ga vse skupaj že spravlja v zelo slabo voljo. »Enostavno ni pravice. Kakšna pravica je to, če pa traja že vse skupaj 13 let. Rad bi čim prej zaključil s tem, saj imam v življenju tudi druge prioritete, kot sta družina in služba,« sklene sogovornik. 
bo marca minilo od napada na Megliča.
Sodbo o materialni škodi si lahko postavim v okvir in obesim na steno, da me spominja na neučinkovitost slovenskega sodstva.
Deli s prijatelji