BREŽICE

Zdravniška napaka: bolelo ga je koleno, postal je invalid

Sedem let po dogodku pacient še vedno išče pravico. Bolelo ga je koleno, postal je trajni invalid.
Fotografija: »Vse, kar si želim, je, da bi še enkrat hodil in živel tako, kot sem nekoč,« pravi oče. Fotografija je simbolična.FOTO: GULIVER/GETTY IMAGES
Odpri galerijo
»Vse, kar si želim, je, da bi še enkrat hodil in živel tako, kot sem nekoč,« pravi oče. Fotografija je simbolična.FOTO: GULIVER/GETTY IMAGES

KRŠKO – Zgodba, o kateri pišemo, je bila do leta 2012 kot pravljica. V idilični posavski hribovski vasici sta na domačiji sama živela oče in sin. Oba sta hodila v dolino v službo in se popoldne vračala v svoj mali raj. Imela sta samooskrbno kmetijo, na njej je bilo vse, kar človek potrebuje za življenje. Redila sta ovce, koze, kokoši, do 50 zajcev, obdelovala sta njive, imela sadovnjak in vinograd. »Olje, sladkor, sol in kar je še takih reči, sva kupovala v trgovini, drugo je bilo doma,« pripoveduje sin. Očetu je pomagal le ob večjih delih, kot je denimo škropljenje v vinogradu, sicer pa je oče z največjim užitkom opravil vse sam. Zjutraj, preden se je spustil v službo v dolino, je že nakosil svežo travo za živali. Junija 2012 se je oče upokojil; 242 evrov je znašala pokojnina, a se nista pritoževala. Za položnice je poskrbel sin, oče pa je zaslužil kakšen evro s prodajo sliv, zajcev.

Slabega pol leta po njegovi upokojitvi se je njun raj zaradi banalne bolečine v očetovem kolenu spremenil v pekel. Zaradi zdravnikove strokovne napake je pristal na invalidskem vozičku. »Bil sem v šoku, ko mi je zdravnik povedal, da bo oče ostal tetraplegik,« se tistega dne z grozo spominja sin. Oče pa v joku: »Ko sem videl, da ne morem premikati nog, sem razmišljal, da bi si vzel življenje.«


Novembra 2012 ga je začelo boleti koleno, to je tudi oteklo, zato je odšel k svoji zdravnici v brežiški zdravstveni dom. Poslala ga je v laboratorij in ga zaradi visokih vnetnih parametrov v krvni sliki poslala v brežiško bolnišnico na slikanje kolena. Bil je torek, naročili so mu, naj se naslednji dan oglasi po sliko. A slike ni bilo, naročili so mu, naj pride naslednji dan. Do sobote izvidov ni bilo, bolečine pa so postajale neznosne, zato ga je sin odpeljal na kirurgijo v Brežice, kjer so mu punktirali koleno, dva decilitra gnoja je bilo v njem. Sin je opozarjal zdravnike, da je oče zmeden in nepriseben, in spraševal, ali ga ne bodo obdržali v bolnišnici. Pa so mu dali invalidski voziček, da je z njim očeta odpeljal do avtomobila in nato domov. Naslednji dan je oče izgubil zavest, sin je poklical prvo pomoč in odpeljali so ga v bolnišnico. Operirali so mu predel nad kolenom, nato so ga dali v umetno komo, sledila je še ena operacija, pod kolenom. Pa spet umetna koma.

Priznali napako

Iz umetne kome se je nekdaj vitalen, bister in družaben moški zbudil kot senca. »Tetraplegik bo,« je povedal zdravnik, vzrok pa naj bi bila huda okužba. Premestili so ga na infekcijsko kliniko v Ljubljani, nato v rehabilitacijski zavod Soča. Po desetih mesecih so vsega nemočnega in nesposobnega za samostojno življenje poslali domov. S sinom sta za nekaj časa najela stanovanje v Brežicah, da je lahko sin med malico skočil k njemu in ga oskrbel. A oče je pogrešal domače hribe in domače okolje, zato sta se po osmih mesecih vrnila domov. A zdaj ni več možnosti in časa za obdelovanje zemlje, za živali. »Vse, kar si želim, je, da bi še enkrat hodil in živel tako, kot sem nekoč,« pravi oče. »Delno lahko premika desno roko, po prostoru se lahko z vozičkom premakne dva ali tri metre, po telefonu ne more klicati, saj ne more uporabljati tipk, lahko pa se javi na telefonski klic, ko preverjam, kako je z njim,« se drobnih uspehov veseli sin, ki skupaj z očetom na sodišču bije boj za ustrezno odškodnino. Ne le za prestane telesne in duševne bolečine, za trpljenje, strah ter za zmanjšane možnosti življenja, temveč tudi za izgubljeni dohodek, ker jima kmetija ne daje več tega, kot je nekoč. Sin namreč po šest ur na dan porabi za nego invalidnega očeta.

Splošna bolnišnica Brežice je odgovornost za strokovno napako pri zdravljenju gnojnega vnetja priznala. »Sankcij zoper zdravnike, ki so sodelovali pri zdravljenju, ni bilo,« so pojasnili, »omenjeni zdravnik, ki je zagrešil usodno napako, pa ni več zaposlen v brežiški bolnišnici.« Dodali so, da je bolnišnica že pred začetkom sodnega postopka del odškodnine izplačala, vendar sta tožnika menila, da je odškodnina prenizka za uničeno življenje in za vse zlo, ki jima je bilo povzročeno zaradi zdravniške napake. Višje sodišče v Ljubljani je lani izdalo delno sodbo, v kateri je Splošni bolnišnici Brežice prisodilo, da mora pacientu plačati še dobrih sto tisoč evrov ter dobrih 40.000 evrov zamudnih obresti, kar je bolnišnica ob koncu lanskega leta tudi storila.

Sporna pa še vedno ostaja renta v znesku 200 evrov. Tolikšen naj bi bil izpad dohodka, ker kmetija ni več samooskrbna. O tem delu bo sodišče še odločalo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije