KRVAVO

Za 52 let v zapor: morila sta samo dva, tretjega niso našli

Objavljeno 23. januar 2019 21.50 | Posodobljeno 23. januar 2019 21.50 | Piše: Aleksander Brudar

Marko Markovič in Kosta Aleksandrov bosta 52 let za rešetkami. Oliankija Vatovca sta udarila, nato pa sta ga še zvezala s trakom.

Olianki Vatovec
KOPER, LJUBLJANA – Zgodilo se je med 17.59 in 20.47 pred slabimi šestimi leti oziroma natančneje 10. marca 2013, ko sta Marko Markovič iz Izole in Bolgar Kosta Aleksandrov iz koristoljubnosti na zahrbten način umorila 57-letnega Oliankija Vatovca iz Čežarjev. Da z njim nekaj ni v redu, so sokrajani oziroma sodelavci ugotovili šele dan po umoru, saj Vatovca, ki je bil poslovodja Mercatorjeve franšizne trgovine v Svetem Antonu, tistega ponedeljka ni bilo v službo. Možem v modrem je omenjena storilca uspelo pridržati šele čez štiri mesece.
image
Olianki Vatovec

In od naprej ždita za rešetkami in bosta še kar nekaj časa, saj sta bila konec leta 2014 pravnomočno obsojena na zaporno kazen 30 let (Markovič) oziroma 22 let (Aleksandrov). Preiskava tudi ni pokazala, da bi moril nekdo tretji. Po obsodbi niti eno od sodišč, na katero sta se obrnila s pritožbo, ni dvomilo o tem, da sta Vatovca ubila na zahrbten način. Markovič in Vatovec sta se pred dogodkom poznala in sta se dan pred umorom tudi sprla. Usodno nedeljo sta obsojenca izkoristila Vatovčevo zaupanje s tem, ko sta ga zvabila v njegovo klet stanovanjske hiše v Čežarjih in ga v trenutku, ko jima je v kleti pred vrati obrnil hrbet, od zadaj močno udarila v glavo tako, da je izgubil zavest. Zvezala sta mu roke na hrbet in ga večkrat udarila s težkim topim predmetom po glavi, kar je Vatovcu povzročilo tako hude poškodbe glave in možganov, da je takoj umrl.
image
Morilca sta poslovodjo pričakala doma.

Pri vsem skupaj ju je, kot je sklenilo koprsko okrožno, nato še višje sodišče v Kopru in vrhovno sodišče, gnala koristoljubnost, torej želja dokopati se do Vatovčevega denarja, pa čeprav je Markovič v pritožbi vrhovnim sodnikom poudarjal, da ni tako. Še več. Po mnenju njegove zagovornice Monike Mavsar iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja celo, da je Markovič imel sredstva za preživljanje in da je pričakoval tudi dediščino. Tožilstvo je sicer že ob zaključku prvega sojenja poudarjalo, da se je Markovič preživljal s socialno podporo in priložnostnimi deli, skupaj z Aleksandrovom sta obiskovala lokale in igralnice, kjer sta bila redna gosta.


Biološka sled na lepilnem traku


Vprašanje je, kako bi se celotna zgodba pri odkrivanju storilcev odvila, če na samem kraju dogodka policisti ne bi našli sledov, povezanih z Markovičem. Denimo krvava sled obuvala. Med hišno preiskavo pri Markoviču 31. maja 2013 so namreč policisti našli prazno škatlo čevljev znamke Memphis one črne barve, velikosti 44 in s ceno 19,90 evra. Te, ki jih je po umoru odvrgel v morje, mu je pred tem podaril prijatelj. Kot sklene tudi vrhovno sodišče, s tem odpadejo trditve Markoviča, da je bil ta dokaz podtaknjen od policistov.
image
Marko Markovič je dobil 30 let zapora.

Za Aleksandrova pa je bilo najbolj usodno odkritje njegovega profila DNK na prozornem samolepilnem traku širine 48 mm in debeline 0,045 mm, s katerim je imel Vatovec zvezane roke na hrbtu. Zagovornik Aleksandrova Bojan Pečnik je v pritožbi vrhovnim sodnikom glede tega zatrjeval, da je bilo v tem primeru več procesnih kršitev, tudi kršitve pravice njegovega klienta do obrambe. A neuspešno. Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) je v zlepljenem žepu lepilnega traku oziroma na edinem delu, ki ni bil prepojen s pokojnikovo krvjo, izoliral dve biološki sledi.
image
Kosta Aleksandrov v zaporu prestaja 22 let dolgo zaporno kazen.

Glede na kraj najdbe je po mnenju NFL biološka sled Aleksandrova na lepilnem traku nastala le v času, ko so se z njim zavezovale roke oškodovanca. Kot nato sklenejo sodišča, sledi niso nastale med običajno, predhodno rabo lepilnega traku ali pozneje, ko bi lahko bila biološka sled obsojenca na lepilni trak podtaknjena od policistov, kot je trdila obramba.

Zamenjal SIM-kartico

Markovič je sicer storil še eno napako. V telefonski aparat, ki so mu ga zasegli ob hišni preiskavi 31. maja 2013, je že 5. aprila 2013 vstavil novo SIM-kartico. Kot je v zvezi s tem že poudarilo prvostopenjsko sodišče, na koncu mu je prikimalo tudi vrhovno, je, glede na to, da so policisti 4. aprila z Markovičem opravili prvi razgovor v zvezi z avtomobilom, opaženim v bližini kraja storitve kaznivega dejanja, po prepričanju sodišča Markovič s tem, ko je zamenjal SIM-kartici, želel "eliminirati vse, kar bi ga lahko povezovalo s kaznivim dejanjem".
Ni mu pomagala niti izjava pripornika
Leta 2014 je bil višjemu sodišču predložen še en dokaz, in sicer izjava pripornika iz koprskega zapora, iz katere naj bi po trditvah Marka Markoviča izhajalo, da je storilec neki drug moški N. S. in ne on. S PU Koper so višjim sodnikom, kot spomnijo vrhovni sodniki, sporočili, da je pripornik v izjavi navedel, da je N. S. vlamljal v prostore zavetišča za živali ter da naj bi poznal oškodovanca. Ker pa v izjavi ni navedel, da naj bi N. S. storil obravnavano kaznivo dejanje, ampak je le izvrševal tatvine v zavetišču, v katerem je delal tudi Markovič, po presoji višjega sodišča nov dokaz ni omajal dejstvenih zaključkov sodišča prve stopnje.


Da je torej Markovič zamenjal SIM-kartico, je bilo policistom znano šele zadnji majski dan. In da je bil na podlagi podatkov glede opravljenega telefonskega prometa s stare kartice (tudi, da je komuniciral z Aleksandrovom) nato 17. junija odrejen ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem. Zagovornik Aleksandrova je namreč v pritožbi menil, da so policisti v tem primeru prirejali dokaze, saj naj bi se obsojenima prisluškovalo že od 5. aprila. 
Deli s prijatelji