UKC LJUBLJANA

V bolnišnici jo je kap, nihče ji ni pomagal

Objavljeno 15. april 2019 20.56 | Posodobljeno 15. april 2019 20.56 | Piše: Iva Ropac

Pacientka, ki toži UKC, ima hude posledice. Zahteva 157.600 evrov.

Da je s pacientko nekaj narobe, je posumila šele jutranja sestra. FOTO: Leon Vidic
LJUBLJANA – Žensko, sicer srčno bolnico, ki je pred leti že preživela srčni infarkt, so zaradi bolečin v prsnici 1. novembra 2014 sprejeli na kardiološki oddelek ljubljanskega UKC. Vstavili so ji žilni opornici, v noči na 4. november pa je utrpela še možgansko kap.

To so ugotovili šele enajst ur pozneje s CT, zaradi zamude pri prepoznavi znakov možganske kapi pa so nastale katastrofalne posledice, zatrjuje v tožbi, s katero s pomočjo odvetnice Mojce Pogačar zahteva 157.600 evrov odškodnine.

image
GETTY IMAGES Ponoči je bolnica pritavala na hodnik. FOTO: Guliver/Getty Images

Okrožno sodišče je njenemu tožbenemu zahtevku ugodilo po temelju, saj je ugotovilo, da zdravstveno osebje ni pravočasno prepoznalo znakov ishemične možganske kapi, ki jo je povzročila zamašitev žile, ki prehranjuje določen del možganov, da bi jo lahko zdravili.

Tromboliza oziroma raztapljanje krvnih strdkov je namreč uspešna, če jo izvedejo v treh do štirih urah po nastanku simptomov.
 

Komu verjeti: sestri ali pacientki?


Da so v bolnišnici možgansko kap opazili prepozno in postopka za raztapljanje krvnega strdka ni bilo več mogoče opraviti, ni sporno, bistveno vprašanje pa je, ali bi bolnišnično osebje moglo oziroma moralo možgansko kap zaznati v času, ko bi lahko še opravili ta postopek. Tožena bolnišnica trdi, da je pacientka možganski infarkt kratko malo prespala, zato so nanj posumili šele naslednje jutro.

Pacientka po drugi strani zatrjuje, da je v noči na 4. november, ko je opazila nemoč in zvitost desne roke ter močan pritisk v glavi, vstala in zmedena odkorakala na hodnik oddelka, da bi poiskala medicinsko osebje. A ji je nočna medicinska sestra le pomahala, naj se vrne v sobo, kar je tudi storila. Na zvonec oziroma klicno napravo ob postelji pa se takrat zaradi zmedenosti niti ni spomnila.

image
Po možganski kapi se je morala na novo učiti govoriti, pisati, sporazumevala se je prek risb. FOTO: Leon Vidic

Medicinska sestra je sicer zanikala, da sta se s pacientko srečali na hodniku, a je okrožno sodišče verjelo bolnici, da jo je sestra tisto noč odslovila kar tako in da niti nočnih obhodov ni opravila, kot bi morala. O tem je sodišče prepričala zgodba o njenem partnerju, ki je po začetku sojenja poklical tožnico in ji povedal, da se njegova partnerica, s katero je bil v tistem času sprt, boji zaslišanja, saj da tisto noč ni bila zbrana pri delu, ker sta se prej sprla po telefonu. Čeprav je na zaslišanju govoril drugače, je sodišče verjelo tožnici.
 

Razčistiti morajo nejasnosti


Okrožno sodišče je tako pritrdilo pacientki, da postopanje zdravstvenega osebja ni bilo skladno s pravili stroke, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje.

Višji sodniki menijo, da je vrsta vprašanj ostala odprtih in neodgovorjenih, zato mora okrožno sodišče po njihovih navodilih znova natančno proučiti, ali je bolnica ponoči spala ali ne, ali in kako je bila njena prizadetost zaznavna navzven, zakaj na svoje stanje ni opozorila sestre med nočnim obhodom. Treba je razčistiti, ali je ponoči jokala, kot je povedala šele v poznejših zaslišanjih, ali ne, saj možganska kap pogosto nastopi v spanju in ni nujno, da bolnika prebudi.

image
Da je s pacientko nekaj narobe, je posumila šele jutranja sestra. FOTO: Leon Vidic

Tožničin opis okoliščin nočnega srečanja s sestro na hodniku je namreč višje sodišče opisalo kot pomanjkljiv, prav tako pomanjkljivo in različno je po mnenju višjega sodišča opisovanje njenega počutja in sposobnosti do prihoda jutranjih sester. Poleg tega si višji sodniki ne predstavljajo, da bi pri strokovno usposobljeni osebi, kot je medicinska sestra, prepir s partnerjem povzročil apatičnost in neupoštevanje delovnih nalog.

Če bi se izkazalo, da nočna sestra vendarle ni mogla zaznati znakov kapi, je treba raziskati tudi druge očitane nepravilnosti pri tožničini skrbi in zdravljenju. In sicer da je že dan pred kapjo osebje opozorila na težje požiranje hrane, kar šteje za znak grozečega nastopa kapi, na domnevno neustrezno obravnavo potem, ko so bili ugotovljeni znaki kapi, saj je bil CT opravljen šele po 9. uri, pri nevrologu je bila pregledana po 11. uri, na nevrološki oddelek pa so jo premestili šele naslednji dan, 5. novembra, kar je prepozno.

Na nevrološki oddelek so jo premestili šele naslednji dan.

Ponovljeno sojenje so višji sodniki odredili pred drugo sodnico. Ta bo v nadaljevanju obravnave sredi maja zaslišala tožnico, nočno medicinsko sestro in glavno medicinsko sestro. 
Deli s prijatelji