UMORI AVTOPREVOZNIKOV

Martinovo truplo brez srca v Ukrajini

Objavljeno 28. oktober 2018 15.30 | Posodobljeno 08. november 2018 21.14 | Piše: Vojko Zakrajšek

Martin Paulič, ki se je s tovornjakom vlačilcem odpravil proti Rusiji, se je domačim zadnjikrat oglasil 5. oktobra 1996, nato pa je njegov mobilni telefon umolknil.

Umorjeni Martin Paulič mlajši
Oktobra 1996 so pri kraju Starobeševo v Ukrajini našli v zatilje ustreljenega tovornjakarja Martina Pauliča iz Šenčurja. Po morilskih strelih so zločinci truplo zažgali. Storilcev niso nikoli odkrili, morali smo se zadovoljiti z odgovori, da so ruska, ukrajinska, čečenska in druge mafije pač gospodarji na svojem ozemlju. Res je, da so novice o sumljivih smrtih v tujini marsikaterega šoferja odvrnile od poti v vzhodne dežele, kajti popotovanja po cestah nekdanje Sovjetske zveze so veljala za prave pustolovščine. Kot rečeno, kar veliko nesrečnikov se ni vrnilo domov, površne preiskave pa do danes niso dale odgovora o storilcih.
image
Umorjeni Martin Paulič mlajši

Kruta zgodba o izginotju in najdbi trupla 33-letnega Pauliča je že pozabljena, toda njegov umor je bil nekakšen krvavi mejnik, saj je njegovi nasilni smrti sledilo še več umorov slovenskih avtoprevoznikov.
Martin Paulič, ki se je s tovornjakom vlačilcem odpravil proti Rusiji, se je domačim zadnjikrat oglasil 5. oktobra 1996, nato pa je njegov mobilni telefon umolknil. Novica o pogrešanju je sicer sprožila poskuse, da bi s pomočjo mednarodno razpisane objave o iskanju našega voznika razvozlali zgodbo o izginotju, toda kmalu je sledila žalostna novica; 21. oktobra so pri kraju Starobeševo v Ukrajini našli Tinetovo truplo.
 

Strel v zatilje


Teden dni po najdbi trupla sta se ponj odpravila prijatelja iz Gorenjske, tudi poklicna voznika. Osebni avto znamke Subaru Legacy sta predelala v začasno mrliško vozilo, v Ukrajini kupila pločevino za krsto in vanjo položila delno zoglenelo truplo.
V Ukrajini so sicer opravili obdukcijo trupla, 6. novembra, torej približno mesec dni od smrti, pa so jo na ljubljanskem sodnem inštitutu po nalogu kranjskega sodišča ponovili. Pri pregledu notranjih organov so ugotovili, da so ukrajinski patologi odstranili srce, bojda zaradi nadaljnje preiskave umora slovenskega voznika. Kot vzrok smrti so navedli, da je bil najverjetneje usoden strel v zatilje.

Pravzaprav je to vse, kar je znanega o umoru Pauliča. Za storilci seveda ni sledov, vprašanje je, koliko so se ukrajinski policisti sploh trudili okoli grozljive smrti našega šoferja. Zato pa so se razvnele najrazličnejše govorice na Gorenjskem; med drugim, da naj bi Tineta Pauliča umorila gorenjska mafija, v ozadju naj bi bila trgovina z mamili.
 

Očetove obtožbe


Oče pokojnega Tineta, Martin Paulič starejši, je vpletenosti celo odkrito obtoževal znanega gorenjskega podjetnika, ki je bil Tinetov prijatelj, toda nekaj mesecev za Pauličem je nasilne smrti umrl še on in prav tako so ga našli s kroglo v glavi, med osumljenci za ta umor pa se je – zaradi javno izrečenih obtožb o smrti sina Tineta Pauliča – znašel tudi Paulič starejši.
image
Martin Paulič starejši FOTO: Vojko Zakrajšek

Oče namreč ni skrival, da je sin zabredel v kriminal, in vztrajal je pri tem, da se je ujel v nastavljene mafijske lovke. Takrat šestdesetletni Martin Paulič je ves čas trdil, da mu mafija nenehno grozi, ker še vedno brska za resnico o sinovem umoru. Zgodba se je končala z medsebojnimi obtožbami, tudi na račun kranjskih kriminalistov, potem pa so Martinu Pauliču starejšemu, domnevno zaradi neprištevnosti, oprostili žaljive obdolžitve.
 

Zabarikadiran v stanovanju


Toda oče ni odnehal obtoževati prej omenjenega podjetnika. Njegove obtožbe in grožnje so bile tako glasne, da so po tem, ko so 6. maja 1997 pred hišo v Srednji vasi pri Šenčurju podjetnika našli mrtvega, kriminalisti pri Pauliču že naslednji dan opravili hišno preiskavo, ker naj bi »obstajala velika verjetnost, da bodo našli strelno orožje ali predmete, ki naj bi bili uporabljeni pri umoru ...«
Vprašanje je, koliko so se ukrajinski policisti sploh trudili okoli grozljive smrti našega šoferja.


Sicer je bilo takrat zelo razširjeno splošno mnenje, da je Paulič starejši nor, a tega to niti ni prizadelo. »Naj govorijo, kar hočejo, resnica bo prišla na dan,« je napovedoval. »Nor sem, ker sem jim nevaren,« je govoril Paulič. »Tega, da so me že večkrat poskušali zbiti s kolesa, si nisem izmislil. Nekoč je voznik z avtomobilom zapeljal proti meni celo na pločnik, na kolesarsko stezo, drugič je tik ob meni odprl vrata avtomobila, da bi me vrgel po tleh. O vsem tem sem pisno obvestil nekatere organe, o tem je že dolgo obveščen tudi varuh človekovih pravic. Policije nima smisla klicati na pomoč, ker tako in tako pravijo, da sem nor. Poglejte, na začetku oktobra sem skozi zračnik v stranišču zaznal neprijeten vonj. Na drugi strani je namreč sam stanoval neki alkoholik. Umrl je, ne da bi ga kdo pogrešil. Toda o sumljivem dogajanju nisem obvestil policije, ker bi lahko navsezadnje obtožili mene, tako kot so to že storili. Nesrečnika so po kakšnih desetih dneh končno le našli mrtvega v stanovanju.«
 

Gorenjska naveza


Kako zelo je Pavlič verjel, da je nekomu stopil na prste, dokazuje, da je za vsak primer temeljito poskrbel za svojo varnost. V stanovanje je montiral trdno obrambo pred napadalci, ki jih je pričakoval iz dneva v dan. Iz previdnosti se je s kolesom vozil le še po poteh, kamor nihče ne more z avtomobilom. Kot iz rokava je stresal imena oseb, ki naj bi bile vpletene v nezakonite in tudi zločinske posle na Gorenjskem, toda tega ni nihče jemal resno.
Umor v kabini tovornjaka
Takoj po novem letu 1997 je med slovenskimi šoferji padla nova žrtev. Na Madžarskem, pri kraju Kiskunhalas, so 4. januarja 1997 v kabini tovornjaka našli zverinsko umorjenega 31-letnega Doriana Čoka iz Šareda pri Izoli. S tovorom se je odpravil od doma dva dni prej, takoj po prehodu državne meje pri Dolgi vasi pa je vzel v kabino sopotnika, 45-letnega bosanskega državljana Žarka Palamiša. V preiskavi so ugotovili, da je domnevno ta umoril Čoka.


Kakor koli, smrt Martina Pauliča mlajšega ostaja skrivnost. Tragično zgodbo so znova pogrevali leto dni pozneje, ko so kriminalisti po dolgotrajni akciji razkrili gorenjsko heroinsko navezo; tudi Tinetova smrt naj bi namreč po nekaterih navedbah sodila v gorenjsko zgodbo o tihotapljenju heroina.
Deli s prijatelji