TRAGEDIJA V LJUBLJANI

Smrt na Slovenski: Žigo je zagledal šele, ko mu je priletel v šipo

Objavljeno 20. september 2019 22.09 | Posodobljeno 20. september 2019 22.09 | Piše: Aleksander Brudar

Zemir Hušidić trdi, da ni videl 18-letnika, ko ga je povozil. Priznal, da je peljal hitreje od 30 kilometrov na uro.

Zemir Hušidić še čaka na datum glavne obravnave, ko bo lahko podal zagovor.
LJUBLJANA – Ura je bila okoli pol treh zjutraj, v središču Ljubljane pa je bilo zaradi številnih novoletnih zabav še vedno veliko ljudi. Desetega decembra 2016 je bil tam tudi 18-letni Žiga Rekar in na križišču Slovenske in Šubičeve ceste ga je povozil 41-letni taksist Zemir Hušidić iz Ljubljane. Ta javno še ni govoril o usodnih trenutkih. Edino, kar je povedal, je bilo, da dogodek obžaluje in da krivde za očitano kaznivo dejanje – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, posledica katere je bila Žigova smrt – ne priznava. To je bilo pred enim letom in pol pred ljubljansko okrožno sodnico Ireno Škulj Gradišar, a odtlej o sojenju še ni ne duha ne sluha. Zadeva, so nam pojasnili na sodišču, se ne obravnava kot prednostna. Za Žigovo družino pa je takšno pojasnilo seveda povsem nerazumljivo. Sprašujejo se, zakaj dokazovanje krivde traja že tako dolgo, od nesreče bodo konec leta minila že tri leta.

Brez napisa
»Žiga ga je videl, ko pogleda levo. In zašiba.« Tako posnetek prometne nesreče povzema Žigova mama Janja Žust. Sin je, ko je šel čez cesto, po njenem mnenju opazil taksista in stekel, da bi se mu varno umaknil. »Bil je že skoraj čez cesto.« V času trka naj bi imel Zemir Hušidić na števcu avtomobila 70 km/h. Vozil pa naj ne bi pod vplivom alkohola in mamil. Na fotografiji, posneti tik po nesreči, na vozilu ni vidnega znaka taxi. A kot smo lahko slišali, naj bi ga po nesreči hitro pospravil s strehe in se tako poskušal skriti.

image
Mati pokojnega Žige Rekarja si želi, da se postopki na sodišču čim prej končajo. FOTO: Marko Feist
Žigova mati Janja Žust pravi, da zaradi dolgotrajnih postopkov podoživljajo izgubo: »Mož je zbolel, ker preprosto ne more prek tega.« Glede na to, kako počasi se zadeva odvija na kazenskem oddelku omenjenega sodišča, bodo najožji družinski člani najverjetneje prej dočakali sodbo na pravdnem oddelku istega sodišča. Tam je bil namreč že naročen nov izvedenec cestnoprometne stroke, ki bo ugotavljal Žigov soprispevek k prometni nesreči.

Od Zavarovalnice Ergo Versicherung Aktiengesellschaft, pri kateri je bil zavarovan avto, udeležen v prometni nesreči, namreč zahtevajo izplačilo dodatne odškodnine. Doslej je mami Janji ter očetu Donaltu Rekarju zavarovalnica že izplačala po 7000 evrov, vsakemu od njegovih bratov, Davidu, Žanu in Niku Rekarju, pa po 5000 evrov. Odškodninski zahtevek Žigovih starih staršev, Milene in Janeza Žusta, pa je zavrnila. Starši menijo, da bi morali dobiti še vsak po 23.000 evrov, vsak brat še po 25.000 evrov ter stari starši vsak po 15.000. Torej brez že izplačane odškodnine skupno 151.000 evrov. Zavarovalnica je po drugi strani prepričana, da je že izplačana odškodnina primerna. Ocenili so, da je za nesrečo soodgovoren tudi Žiga, ker da je šel čez prehod za pešce ob rdeči luči.

Prepričan, da ga ni videl

image
Žiga Rekar je bil star 18 let, ko ga je v središču Ljubljane povozil taksist. FOTO: Marko Feist
In kaj na vse to pravi Hušidić, ki je bil v pravdni zadevi na sodišče poklican kot priča? »Ali moram res odgovoriti na to?« ga je že uvodoma zanimalo, ko ga je sodnica Andrejka Burja Kračman vprašala, česa se spomni iz tistega decembrskega dne. Še prej ji je izročil zdravniško opravičilo za izostanek od prejšnjega naroka in dodal, da se še vedno ne počuti dobro. Da je nekoliko prehlajen. No, nato pa se je le malo razgovoril. Spominjal se je, da je na Slovenski cesti pred Namo, kjer je nočni lokal, naložil stranke in pospešil. »Nato sem ga samo videl v šipi. Niti ne vem, s katere strani je prišel,« je podoživljal nesrečo. Na kraju trka je bila hitrost vožnje omejena na 30 kilometrov na uro. Hušidić pravi, da je vozil nekoliko nad omejitvijo. »Ko startaš, je že 30 kilometrov na uro. Nisem šel počasi, sem šel malo hitreje,« je pojasnil. »Jaz ga nisem videl. Videl sem ga v šipi. Pelješ in samo bum,« mu je ostalo v spominu. Katera luč je svetila na semaforju, se ne spomni: »Žal mi je za tragični dogodek. Jaz sem 100-odstoten, da me ni videl. Jaz pa tudi njega ne. Če bi me videl, ne bi šel na cesto.« Dodal je še, da nikomur ne bi želel, da bi se mu kdaj zgodilo kaj takega: »Doma imam tri otroke in dobro vem, kako je to.« Poudaril je še, da je na tistem delu ceste, kjer se je zgodilo trčenje, omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, in ne več 30. To naj bi ugotovil tudi izvedenec.

Žal mi je za tragični dogodek. Jaz sem 100-odstoten, da me ni videl. Jaz pa tudi njega ne.

Hušidić je še razložil, da je bil zaposlen v ljubljanskem podjetju Vega Invest posredovanje v gradbeništvu in druge storitve, ki je bilo, kot izhaja iz podatkov na spletni strani Ajpesa, iz sodnega registra izbrisano oktobra lani. Vozil pa je očetov avtomobil, ki je imel dovoljenje za vožnjo avtotaksijev. Na vprašanje Tine Boštjančič, pooblaščenke Žigove družine, ali je vozilo imelo prepoznavne znake, da gre za taksi, je odgovoril nikalno. Se je pa spominjal, da je prevažal štiri osebe in da je taksi vozil že prej.
3 leta od tragične nesreče bodo minila 10. decembra.
Deli s prijatelji