MENINGITIS

Slovensko zdravstvo: Gregorja zašuštrali, UKC ni kriv

Objavljeno 10. oktober 2018 19.13 | Posodobljeno 10. oktober 2018 19.16 | Piše: Aleksander Brudar
Družina Hernčič že drugič neuspešna s tožbo proti UKC Ljubljana. Tam so z veliko zamudo ugotovili, da ima dveletnik meningitis.
Po zdravljenju. FOTO: Aleksander Brudar
LJUBLJANA – Prvega decembra bo minilo že 19 let od trenutka, ko sta Marta in Karol Hernčič iz Kamnika na ljubljansko infekcijsko kliniko pripeljala takrat dve leti in 10 mesecev starega Gregorja. Tja ga je poslal njegov pediater Slavko Novak, ki je glede na simptome zapisal, da ima morda meningitis. Na kliniki so ga takoj začeli zdraviti, a naj bi pri tem, kot sta še danes prepričana Hernčičeva, storili takšne zdravniške napake, da je Gregor zaradi nepopravljivo poškodovanih možganov še danes obsojen na pomoč drugih.

image
Ne more živeti brez pomoči staršev. FOTO: Aleksander Brudar

Odločila sta se, da bosta tožila UKC Ljubljana in zahtevala, da ta Marti plača 29.872 evrov odškodnine, Karolu 19.639 evrov, sinu Gregorju pa 150.414 evrov in mesečni renti. Že pred več kot desetimi leti se je nato začela sodna bitka, a še danes ni končana. Nazadnje sta od ljubljanske okrožne sodnice Tatjane Turk Pilič že drugič (sojenje je bilo ponovljeno) prejela negativen odgovor. In sicer, da jim odškodnina ne pripada, ker da so bili vsi postopki zdravljenja nesrečnega Gregorja opravljeni po profesionalnih standardih in s profesionalno skrbnostjo in da sinovo stanje ni posledica strokovno nepravilnega ravnanja zdravnikov toženke.

12 dni po sprejemu so šele postavili pravilno diagnozo.

Otroka so zelo skrbno spremljali

Po mnenju tožnikov naj bi bila namreč prva napaka storjena že ob sprejemu na infekcijsko kliniko, saj tam pri Gregorju niso takoj začeli zdraviti meningitisa, ampak je pediatrinja Dušica Pleterski Rigler ugotovila, da naj bi šlo za juvenilni artritis. Po prepričanju tožnikov bi jo Gregor, če bi takoj začela vse diagnostične postopke, med drugim punkcijo možganske tekočine (likvorja), precej bolje odnesel. Pravilno diagnozo so postavili šele 12 dni po sprejemu, ko so zdravniki z mikroskopskim pregledom likvorja odkrili bakterijo meningitisa ter začeli ustrezno zdravljenje.


Med sojenjem sta se do ukrepanja zdravnikov na infekcijski kliniki, od 1. do 14. decembra 1999, opredelili dve strokovnjakinji. S strani sodišča postavljena sodna izvedenka Janja Blatnik, sicer specialistka za pediatrijo in infektologijo iz Splošne bolnišnice Celje, ter zunajsodno postavljena izvedenka medicinske stroke Jelka Reberšek Gorišek. Blatnikova je februarja letos na sodišču ponovila, da zdravniki na ljubljanski infekcijski kliniki niso storili nobene napake, saj Gregor ni imel znakov centralne prizadetosti, ki bi kazali na razvoj meningitisa, in so ga zato še naprej zdravili s penicilinom, in ne z antibiotikom cefotaksimom za zdravljenje bakterijskega meningitisa. »Kdaj se je razvil meningitis, ne vem. Lahko, da od 10. decembra naprej. Diagnoza je bila postavljena 13. decembra, torej najverjetneje 12. decembra. A tega ne morem trditi,« je menila. Poudarila je, da so zdravniki na kliniki otroka »zelo skrbno spremljali«, bolezen pa je bila zelo kompleksna, težka in »s simptomi za vse možne stvari«. Sama bi sicer, kot je povedala, še v času, ko deček ni imel znakov centralne prizadetosti, opravila lumbalno punkcijo, da bi se prepričala o meningitisu.

image
Pred zdravljenjem. FOTO: Aleksander Brudar
image
Po zdravljenju. FOTO: Aleksander Brudar

Razmišljanje je bilo preozko
Tako Blatnikova kot Reberšek Goriškova sta se strinjali, da zdravnikom v času pred 6. decembrom ni mogoče očitati napačnega ravnanja. Povsem drugačno pa je njuno mnenje o dogajanju po tem datumu. Reberšek Goriškova tako pove, da so fantu po sprejemu v bolnišnico postavili diagnozo juvenilni artritis in tudi pravilno predpisali cefotaksim, ki vpliva na meningitis. Da opravljena punkcija 6. decembra ni kazala na meningitis, bi lahko po mnenju strokovnjakinje pripisali vplivu tega antibiotika, ki so ga 4. decembra zamenjali s penicilinom, saj ta še najmanj 50 ur ostane v telesu. A kljub temu bi po njenem mnenju morali zdravniki hkrati upoštevati rezultate možganske tomografije in klinično sliko v celoti ter razmišljati širše. »Iskali so vse v sklopu bakterijske okužbe, a povzročitelja niso našli. Streptokok ni bil povzročitelj tega, ker bi se s penicilinom že poznalo. Otrokovo zdravstveno stanje se je slabšalo, tudi po 7. decembru,« je povedala in dodala, da bi bilo bolje, da bi dečku spet dali cefotaksim in bi poskušali ugotoviti povzročitelja: »Razmišljanje je bilo preozko.«

Iskali so vse v sklopu bakterijske okužbe, a povzročitelja niso našli. Streptokok ni bil povzročitelj tega, ker bi se s penicilinom že poznalo.

Kot izhaja iz sodbe, je sodišče izpoved Blatnikove ocenilo kot prepričljivejšo kot tisto Reberšek Goriškove in tako sklenilo, da napake pri zdravljenju nesrečnega fanta niso bile storjene. »Pri presoji skrbnosti je upoštevalo strokovne in poklicne standarde, vedenje in ravnanje, ki so bili veljavni na področju medicine v času, ko je bilo to zdravljenje opravljeno, torej leta 1999,« piše v sodbi. In še, da se mnenji strokovnjakinj glede zdravljenja do 6. decembra 1999 »prekrivata«. Zaradi napovedane pritožbe se bo moralo zdaj o vsem skupaj še enkrat izreči višje sodišče.
Deli s prijatelji