Sina že šest let zapira v stanovanje: najdlje šel do balkona

RAVNE NA KOROŠKEM – S Koroškega prihaja nova grozljiva zgodba, za kakršno mislimo in si želimo, da se nikoli ne bi zgodila, in ki kaže na nemoč državnih služb pri skrbi za svoje državljane. Izvedeli smo namreč, da naj bi imela v okolici Raven na Koroškem, v enem od blokovskih stanovanj, mati že več oziroma najmanj šest let zaprtega svojega odraslega, 31-letnega sina. Po vseh Ravnah na Koroškem in okolici se širijo govorice, da je mama psihična bolnica in da sina že dolga leta niso videli, mnogi se ji celo posmehujejo, nihče pa ne stori nič, da bi jima pomagal in jima omogočil lepše življenje. Brez moči so tudi državne službe.

»Ne morem več molčati ob tej grozi, ki se dogaja. Vsi vemo zanju, a se vsi obračajo stran. Sina nismo videli že najmanj šest let in zato sem se odločila, da na to opozorim. Včeraj sem poslala prijavo zaradi suma hudega nasilja na policijo,« nam pove Milanka Kokal Golčer.« Mislim, da oba, tako mama kot sin, nujno potrebujeta pomoč, ne pa, da vsi gledajo stran in se jima posmehujejo. Mislim, da bi nekdo moral ukrepati, saj vendar ni normalno, da je pob ves čas v stanovanju,« je prepričana Milanka, ki je zbrala toliko poguma, da nas je opozorila na dogajanje za zaprtimi vrati.

Ogorčeni sosedje

Ko se odpravimo na Ravne na Koroškem, da preverimo njene trditve, žal kaj hitro ugotovimo, da so resnične. Od bližnje sosede, ki noče biti imenovana, izvemo, da fanta res že zelo dolgo ni videla. »To je srhljivo, da je ves čas zaprt v stanovanju. Kakšno življenje je to,« se sprašuje.

Večkrat vidi njegovo mamo. »Gospa je očitno živčna bolnica, čudno se obnaša. Včasih krili z rokami, nikogar ne pozdravi in včasih kar sedi v bližini šole v samem modrčku in zre predse. Govori se, da ves čas misli, da jo nekdo zasleduje ali jo preganja in ji želi škodovati. Nekoč naj bi stopila v trgovino in začela kričati, kako da so vsepovsod nameščene kamere. Menda dela pri svojem bratrancu, a je tudi njega obtožila, da jo zasleduje. Zato z njo nihče noče nič imeti, vsi se je kar ustrašimo, ko jo zagledamo, nujno bi potrebovala pomoč. Ubogi fant! A kaj naj sosedje naredimo pri tem, če gospa vse zavrača, z nikomer ne govori in nikomur ne dovoli v stanovanje,« je glasno razmišljala soseda.

Od srednje šole v stanovanju

Ko pozvonimo na vrata pri drugem sosedu, nam ta pove povsem podobno. »Pob je že od srednje šole naprej ves čas v stanovanju. Čudno je, da nobena služba nič ne ukrepa, saj to ni normalno, da nekdo tako vegetira. Vse življenje je še pred njim, on pa zaprt in ne okusi niti enega sončnega žarka. Včeraj smo videli rešilca in policijo, a menda niso ugotovili nič nenavadnega. To je katastrofa, da zdravnik vidi človeka, ki ne vidi sonca, in reče, da je vse v redu. Kakšni časi so to, da se kaj takega dogaja in da nihče nič ne naredi,« je zgrožen bližnji sosed.

Od njega izvemo še, da je bila gospa nekoč tajnica direktorja v enem od podjetij, po ločitvi, ko je ostala sama s sinom, pa je do njega postala zelo zaščitniška in pretirano zaskrbljena. »Onemogočila mu je stike z drugimi, saj ima preganjavico, da mu hočejo nekaj žalega. Slišal sem tudi, da mu je že kot odraslemu še vedno nosila zajtrk v posteljo.«

CSD se ne more vmešavati

Nato se oglasimo na Centru za socialno delo Ravne na Koroškem, kjer je pomočnica direktorja Sonja Tiršek precej presenečena, ko ji povemo, kaj se dogaja v bližini. Najprej pojasni, da gre za odrasli osebi, ki od CSD ne želita prav nobene pomoči, in da v tem primeru tudi oni niso imeli nobenega razloga za ukrepanje. Kljub temu takoj na teren pošlje dve socialni delavki in nam po njunem obisku sporoči: »Po današnjem pogovoru z vami smo šli takoj na dom k gospodu. Ugotovili smo, da ni potrebe po urgentnem urejanju zadev. Oba sta izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s CSD. Z njima bomo sodelovali v okviru storitve prve socialne pomoči in jima ponudili pomoč in podporo, ki bi doprinesla k višji kakovosti njunega bivanja.«

Ko jo začudeni vprašamo, ali res ni nič narobe s tem, da je nekdo ves čas v stanovanju, nad čimer se zgražajo vse Ravne na Koroškem, nam razloži, da se njej osebno to res zdi zelo hudo, a vendar se CSD nima prav nobene pravice vmešavati v življenje odraslega človeka, saj v tem primeru niso kršene njegove pravice, ampak v stanovanju ostaja po svoji volji.

Mama: To je moja stvar

Pozvonili smo tudi na njunih vratih, a nam nihče ni odprl. Nas je pa pozneje na uredništvo poklicala mama in nam razložila, da se nihče nima pravice vmešavati v življenje nje in njenega sina. »Kdaj in kolikokrat je bil zunaj, ne briga nikogar. Moja osebna stvar je, kako midva živiva. Včeraj sta prišla preverit policija in zdravnik, pa so vsi rekli, da je vse v redu in da sinovo življenje ni ogroženo. Prijava na policijo je bila lažna. Pustite naju pri miru,« je zahtevala. Omenila je še, da je bil, če že res hočemo vedeti, njen sin včeraj na balkonu in je zložil hrano v hladilnik, ko je prišla iz trgovine, potem pa na računalniku. Sicer pa je v »toti vročini skoz noter, saj je imel pred tremi leti operacijo na nogi in ima zdravstvene težave«.