Rubež zaradi nekaj tolarjev

V kraju Čentiba, prav na vrhu kljuna slovenske kure, dober streljaj iz najbolj vzhodnega slovenskega mesta Lendave v smeri proti madžarski meji, živi okoli 800 pridnih in delavnih ljudi. Tam v sožitju živijo Slovenci, Madžari, Hrvati pa tudi Romi. Težav ni niti med »domorodci« Prekmurci in priseljenci, med katerimi je tudi nekaj Primorcev. Nekateri so se priselili po prvi, nekateri po drugi svetovni vojni, med njimi so tudi vikendaši, ki so smisel življenja našli na skrajnem severovzhodu Slovenije.

Med njimi je 65-letni Avrelij Cergol, ki domuje v vikend hiši sina Mateja Odra v Mali dolini 54, delu naselja Čentiba, ki je s skoraj vseh strani obkrožen z vinorodnimi hribčki. Na istem naslovu domuje Društvo za trajnostni razvoj, lokalno samooskrbo in promocijo kraja M.A.K.K., katerega predsednik je prav Avrelij Cergol. Tudi zaradi tega bi ga lahko izvršitelji ali poštarji brez težav našli, če bi ga iskali, a jim to v minulih 15 letih ni uspelo, zaradi česar se je Cergol znašel v težavah, iz katerih ne vidi izhoda.
 

Iz Primorske v Prekmurje

Čeprav živi skromno, od socialne podpore, saj pravi, da mu nekoč, ko je še bil zaposlen kot mornar na morju, potem v Tomosu in še kje, niso v celoti plačevali pokojninsko-invalidskega zavarovanja, mu zdaj grozi, da bo postal »nov slovenski socialni problem«. Njegove težave so se začele že na začetku tega tisočletja, a je zanje izvedel pred par tedni, 16. maja 2019.

»Ko sem tistega dne prišel domov, sem za vrati opazil zataknjen debelejši zavitek papirjev, v ospredju pa je pisalo, da je od sodnega izvršitelja in da sem dolžan poravnati 4560 evrov. Sporočilo me je tako šokiralo, da me je skoraj pobralo, saj je pisalo, da gre za opozorilo pred nasilnim vstopom, ob asistenci ključavničarja in policije. Večkrat sem vse skupaj prebral, da bi izvedel, česa me bremenijo in zakaj bi radi rubili sinove premičnine, saj živim v njegovi hiši, kajti sam nimam ničesar. Šele ko sem prebral vse druge papirje, sem ugotovil, da naj bi družbi Simobil pred kakšnimi 15 leti ostal dolžan nekaj tolarjev, zdaj pa me bremenijo za takšen znesek. Ne vem, da bi kar koli ostal dolžan, in če bi me opozorili, da sem, bi takrat poravnal, ne pa da mi zdaj naprtijo takšen dolg,« razlaga Cergol in prizna, da je imel približno poldrugo leto pred letom 2004 telefon tega operaterja, vse od takrat pa je pri drugem, s katerim nima nobenih težav, saj račune poravnava sproti.


Cergol priznava, da je kar precej let krožil po Sloveniji, saj je vmes živel v Ankaranu, Ljubljani, na Pokljuki in spet v Ankaranu, od leta 2007 pa je stalno prijavljen v Čentibi, kjer ima tudi izdano osebno izkaznico.
»Torej ne vidim razloga, da me ne bi mogli najti, saj sem ves čas tukaj. Zato ne vem, zakaj so vse na sodiščih in še kje delali brez mene, brez mojega vedenja. Pred tem me niso o ničemer obveščali, zdaj maja pa so mi dostavili vso možno dokumentacijo,« razočarano razlaga Cergol, ki zdaj prejema manj kot 400 evrov socialne podpore in dejansko težko živi.

»Kako naj ob tem plačam nekakšne terjatve, tudi rubiti mi ne morejo nič, saj je vse sinovo, on mi je le omogočil, da tukaj živim.« Naš sogovornik trdi, da ni kriv, da ga zdaj preganjajo in hočejo, da jim plača znesek, kakršnega si niti zamisliti ne more. Če bodo vztrajali, bo prisiljen sprožiti osebni stečaj, saj da nima ničesar in bo postal še eden od številnih socialnih problemov, ki pogosto niso za to sami krivi.
 

Upnik: Enak proces za vse uporabnike

Ptujska odvetnica Alenka Gerečnik Čeh, ki zastopa upnika, nam je povedala, da zaradi varovanja osebnih podatkov zadeve ne more komentirati. Podobno so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi družbe A1 Slovenija, ki je naslednica Simobila, in sicer da o konkretnem primeru, čeprav se je stranka sama razkrila, ne morejo govoriti. Prav tako nam niso odgovorili na očitek Cergola, da mu sploh niso pošiljali raznih obvestil in opominov oziroma jih on ni dobil.


So pa razložili, kako v družbi potekajo aktivnosti, povezane s sodnimi izvršbami: »V A1 Slovenija izvedemo številne korake, preden vložimo predlog za izvršbo na sodišču. Po prekinitvi naročniškega razmerja se primer poskuša rešiti zunajsodno, kar po navadi traja več mesecev, in šele nato se začne sodna pot s predlogom za izvršbo, kjer ima stranka ponovno možnost navajanja vseh svojih argumentov in seveda možnost uveljavljanja vseh pravnih sredstev, ki jih ima skladno z veljavno zakonodajo na voljo. Če dolg ni poplačan prostovoljno, lahko upnik na podlagi uspešno zaključenega sodnega postopka poskuša priti do plačila na različne načine in v različnih časovnih obdobjih, vse seveda v okvirih, ki mu jih daje zakon. Po tem procesu se ravnamo pri vseh uporabnikih, ki ne izpolnjujejo obveznosti do nas.«