SOJENJE

Po umoru v Bosni s porschejem v Ljubljano

Objavljeno 14. junij 2018 18.00 | Posodobljeno 14. junij 2018 18.00 | Piše: Boštjan Celec
Mervan Šljivar oproščen poskusa uboja, v priporu ostal zaradi umora. Pri nas mu bodo sodili, ker naj bi v Bosni ustrelil razvpitega Ramba.
Šljivar trdi: »V času zločina sem bil v svoji hiši.« FOTO: MARKO FEIST
LJUBLJANA – Pred dvema letoma je na Fužinah odmeval strelski obračun, enega od dveh ranjenih akterjev, Mervana Šljivarja, je doletelo šest let zapora, v ponovljenem prvostopenjskem procesu pa je senat menil, da je najverjetneje res streljal v Fadila Ferhatovića, vendar v samoobrambi, zato so ga konec lanskega leta nepravnomočno oprostili. Odpravili so mu tudi pripor, a mu je bil ta kljub oprostilki znova odrejen. Slovenija je namreč proti Šljivarju prevzela pregon zaradi domnevnega umora iz brezobzirnega maščevanja v Bosni in Hercegovini in pred dnevi je ljubljanska tožilka Dragica Abrahamsberg proti njemu vložila obtožbo. Preti mu do 30 let zapora.

image
Namen je bil Ramba le tako pretepsti, da ga še mati ne bi prepoznala.

Ustreljen v loži

Leta 2014 je bil umorjen razvpiti Nedžad Kličić z vdevkoma Krajiški ali Cazinski Rambo, ki je na spletu redno objavljal svoje fotografije, kako ima v rokah razno orožje. Šljivar z Dola pri Ljubljani naj bi v tem času živel v Cazinu in se očitno sprl z znancem Kličićem, saj naj bi mu ta dolgoval 12.000 evrov. Ta pa je Šljivarja prijavil, da je nekomu naročil na njegovo hišo vreči eksplozivno napravo, eksplozija je res odjeknila, a je k sreči povzročila le materialno škodo.
Zločin se je zgodil v noči na 14. september 2014 v lokalu Gold v Ostrožcu pri Cazinu, bosanski tožilci pa so v svoji obtožbi zapisali, da so Haris Gredelj, Sabahudin Ikeljić, Dragan Pavlović in Mehmed Rekić skupaj s Šljivarjem ob pol enih zjutraj zamaskirani vstopili v ta lokal z namenom, da vzamejo življenje Kličiću. Ta je sam sedel v loži, Šljivar pa je stopil k njemu, ga najprej s pištolo pretepel, potem pa umoril s strelom v glavo.

Šljivarjev odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je vložil ugovor, v katerem okrožnemu sodišču v Ljubljani predlaga, naj obtožnice proti njegovemu klientu ne dopusti in ustavi kazenski postopek. Ne le da Šljivarja preostali obtoženci v slovenski preiskavi niso obremenili, po odvetnikovem mnenju so v bosanskem postopku tudi debelo lagali, da bi čim bolj razbremenili sede. Ker osumljenci oziroma obdolženci niso dolžni govoriti resnice, »so krivdo za svoja dejanja naprtili Šljivarju, ki pa v tamkajšnjem postopku ni bil udeležen in se zato tudi ni mogel braniti oziroma se opredeliti do teh očitkov«, je prepričan Kovačič Mlinar.

Preostali grešniki so bili zaradi sodelovanja pri umoru že obsojeni v Bosni, slovenski državljan Šljivar pa je torej pobegnil v Slovenijo in postal nedosegljiv bosanski roki pravice.
Medtem ko je tekel postopek zaradi strelskega obračuna na Fužinah, je bosansko pravosodje poslalo dokumentacijo o umoru Kličića v Slovenijo in na ljubljanskem okrožnem sodišču je proti Šljivarju stekla sodna preiskava. Ni se zagovarjal, je pa že prej med kramljanjem s policisti očitke na svoj račun odločno zavrnil. V času zločina naj bi namreč bil v svoji hiši, ponoči pa ga je klicala žena iz Slovenije in mu sporočila, da mu je zbolela mati. Zato je nameraval okrog šeste ali sedme zjutraj kreniti na pot. Okrog tretje ure pa naj bi k njemu prišla Gredelj in Rekić, ki naj bi vedela, da namerava v Slovenijo, in ga prosila, ali ju vzame s seboj. Odpeljali so se z njegovim porschejem panamero, v Ljubljani ju je odložil v Štepanjskem naselju, za umor Kličića pa naj bi šele pozneje izvedel prek interneta.

image
Po zločinu v Goldu se je odpeljal v Slovenijo, Bosna pa ga je iskala s tiralico.

Od strahu izgubil spomin?

Pred odločitvijo slovenskega tožilstva, ali bo proti Šljivarju vložilo obtožbo zaradi umora iz maščevanja, so prek videokonference zaslišali njegove domnevne pajdaše pri likvidaciji Cazinskega Ramba, vendar pa si z njimi kaj dosti niso mogli pomagati. Gredelj je namreč dejal, da je svojo kazen že odslužil, začel je živeti na novo, brez komplikacij, zato o vsem skupaj noče več govoriti. Ikeljića daje amnezija in se menda ne spomni ničesar več. Rekić se izgovarja na stres in na strah za svojo varnost, tudi Pavlović omenja izgubo spomina in strah.

Ubil sem ga, Alaha mi.

Prav on je sicer v bosanskem postopku edini priznal krivdo, njegova vloga v lokalu Gold pa naj bi bila zgolj stražarska pri vhodnih vratih. Vedel naj bi, da naj bi imel Šljivar željo telesno obračunati s Kličićem. Na parkirišču naj bi jim prav Šljivar razdelil tako imenovane fantomke. Vstopili so, Šljivar oborožen s pištolo, Ikeljić in Gredelj s puškama, Rekić z bejzbolsko palico, sam pa je bil golorok oziroma tako kot vsi preostali v rokavicah.

image
Tožilstvo je zaradi oprostilke v primeru fužinskega streljanja vložilo pritožbo na višjo inštanco. FOTO: MARKO FEIST

»Šljivar je takoj odšel proti pultu in tam zavil v levo, potem pa sem že zaslišal vpitje in strel ter klic ‘tecite‘. Vsi smo začeli bežati proti avtomobiloma (astri in passatu), med bežanjem pa sem slišal Šljivarja reči ‘Ubil sem ga, Alaha mi‘. Odpeljali smo se,« je povedal Pavlović na kantonskem sodišču v Bihaću, kjer so ga obsodili na dve leti in osem mesecev zapora. Gredelj je bil obsojen na šest let in dva meseca, Rekić na šest let in pol, Ikeljić pa na pet let zapora.
Ker pa so se med slovensko preiskavo obsojenci odločili za molk, si je tožilstvo med sestavljanjem obtožbe pomagalo z nekaterimi njihovimi izjavami v bosanskem postopku. Tam so govorili, da v Gold niso odšli z namenom, da kdor koli od njih umori Cazinskega Ramba, le Šljivar naj bi ga hotel tako pretepsti, »da ga še lastna mati ne bi prepoznala«. Rekiću naj bi tako povedal, da je Rambo njegov sovražnik in bo z njim fizično obračunal, po dogodku pa, »da ga ni hotel ubiti, a je potegnil sprožilec in nato zmrznil«. Trenutka strela naj ne bi videl nihče od njih, po njem naj bi torej le slišali besede Šljivarja, naj zbežijo, saj je ubil Ramba. 
Deli s prijatelji