NOVO ŽIVLJENJE

Po družinskih tragedijah so jih rešile maline

Objavljeno 06. december 2018 09.13 | Posodobljeno 06. december 2018 09.18 | Piše: Tina Horvat

Bojanu Levcu v delovni nesreči zmečkalo roko, žena Mila obolela za rakom. Prvo letino zdesetkala toča, letos že pridelali 1000 litrov malinovega vina.

Družina Levec ni obupala, ampak začenja zgodbo o uspehu.
KRŠKA VAS – Zgodba družine Levec je zgodba o uspehu, ki so jo porodile nadvse nesrečne okoliščine. Je ena tistih pretresljivih zgodb, ki imajo srečen konec, a se na srečo ne dogajajo vsak dan in o katerih lahko rečeš, da je v vsaki slabi stvari tudi kaj dobrega. Vse to velja za Milo in Bojana Levca iz Krške vasi pri Brežicah.

image
Energija in ljubezen vse družine se je zbrala v odličnem malinovem vinu.
Oseminštiridesetletnemu Bojanu je huda delovna nesreča pred 15 leti obrnila življenje na glavo. Bil je navdušen športnik in igral rokomet v prvi ligi, potem pa mu je pri delu stiskalnica tako zmečkala roko, da je ostal brez njenega spodnjega dela. Po dolgih letih okrevanja in poklicne rehabilitacije, ko se je kot delovni invalid usposabljal za drugo delovno mesto, je že več let brezposeln.

Kot da že to ni bilo dovolj hudo za družino z dvema otrokoma, danes 10-letno Karlo in 19-letnim Benom, je pred dvema letoma, pri 38 letih, Mila zbolela za rakom dojke. »To je bil neverjeten šok zame, saj se mi je zdelo, da zelo zdravo živim in da se to meni ne more zgoditi. Pred službo sem tekla, nikoli nisem bila bolna, pripravljala sem zdravo hrano. Raka sem se bala kot hudiča, in ko sem zatipala tisto grozljivo bulo, sem bila prepričana, da bom umrla,« pripoveduje Mila.

Ena samokolnica in dve motiki

»Težje kot takrat, ko so mi odrezali dojko, mi je bilo, ko sem začela izgubljati lase. Bala sem se, da bodo mojo hčer v šoli zafrkavali, da njena mama nima las,« je iskrena. A po prvem šoku je kar nekako šlo, nadaljuje. Namesto da bi se zavlekla v kot in se smilila sama sebi, je poskušala živeti kar se da običajno naprej. »Morala je iti s prijateljicami ven, doma bi padla v depresijo,« pripomni njen mož Bojan.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Miline maline gnojijo z vulkanskim prahom, saj tako ohranijo najboljše lastnosti. FOTO: Guliver/Getty Images
Ravno v času njenega najbolj intenzivnega zdravljenja, to je lansko poletje, jih je udarila še naravna ujma. Toča jim je namreč stolkla malinjak, ki sta si ga leta 2014 omislila kot dodaten vir dohodka. »Hotela sva imeti neko zaslombo, zato sva posadila 3500 sadik. Prej še vrta nismo imeli in na začetku je zelo slabo kazalo. Pojma nisva imela o gojenju malin, najprej sva kupila samo eno samokolnico in dve motiki, Mila pa se je enkrat pri delu celo tako poškodovala, da so jo morali šivati,« se začetkov spominja Bojan. Mila doda, kako jim je poleti lani, ravno ko je imela eno od desetih kemoterapij, nasad oklestila toča in kako je iz tega zrasla odlična ideja o malinovem vinu. »To je bila prva polna letina, a je toča v 15 minutah opustošila ves nasad samo teden dni pred obiranjem. Izgubili smo največjega kupca, ki nam je obljubil odkup celotnega pridelka, mi pa vsi polovični – Bojan praktično brez roke, jaz na kemoterapijah, teta po transplantaciji srca, mama invalidsko upokojena in najbližji sosed po kapi ... To smo bili ekipa, samo sin Beno je bil med odraslimi čisto zdrav,« sta ponosna na svojega sina, ki zdaj študira na fakulteti za turizem, ob tem pa je še mladinski državni prvak v metu kopja.
 

Mila je jokala od sreče

A v nesreči niso ostali sami. »Pravijo, da je v Sloveniji fovšija doma, a te pri nas ni bilo! Vsa vas nam je hodila pomagat, da smo obrali tiste maline, ki so še ostale. Hodili so k nam sorodniki, prijatelji in znanci, pa skoraj vsa naša Krška vas ... kar zjokala sem se, ko sem videla, kako nam stojijo ob strani. Nekaj smo jih prodali, nekaj razdelili med naše pomočnike, nekaj smo jih zamrznili, a še vedno jih je bilo kar precej, za katere nismo vedeli, kaj bi z njimi,« je ganjena Mila.
Vsa družina se je našla v malinah in zanje so poleti dva meseca vsi na kolenih. Med vrstami namreč ročno kosijo, prav tako ročno tudi plevejo.

Med intenzivnim razmišljanjem, kam bi s precej veliko količino malin, se je Bojan med brskanjem po svetovnem spletu domislil, da bi naredil vino. In tako je tudi bilo. Sosed jim je posodil kad in prostor, teta malo prešo, sosedje inoks posode in tako je nastalo prvih 100 litrov malinovega vina. Razdelili so ga med prijatelje in znance in doživeli prav neverjeten odziv – njihov prvi izdelek je bil vsem tako všeč, da so ga hoteli imeti še več in več.

Letos so pridelali že štiri tone malin in okoli 1000 litrov vina je že lepo ustekleničenega in čaka na kupce. »Uf, toliko je še malenkosti, ki jih je treba še postoriti. Za zdaj se po Brežicah o naših malinah govori kot o Milinih malinah, tako jih je ob prvi 'trgatvi' poimenovala moja sestrična,« pripoveduje Mila in nam pokaže, kako je kar s svojim lakom za nohte naredila pike na i na vizitkah, ki so prišle iz tiskarne, saj se ji je zdelo, da nekaj manjka.
4 tone malin so letos pridelali Levčevi v Krški vasi.

Odličen vinski posebnež

Levčevo malinovo vino je posavski vinar in enolog Zdravko Mastnak, ki je družini pomagal z nasveti, ocenil kot omamno dišeče in polnega okusa, ki se prileže k vsaki sladici in opravi nalogo izzivalnega aperitiva, hedonisti pa ob njem uživajo ob vsaki jedi. To ni prav nič čudnega, saj je družina, ki je bila zaradi zdravja čisto na tleh, vanj vložila vso svojo energijo in ljubezen. »Vsa družina se je našla v malinah in zanje smo poleti dva meseca vsi na kolenih. Med vrstami namreč ročno kosimo, prav tako ročno tudi plevemo. Gnojimo pa z vulkanskim prahom, saj tako naše maline ohranijo najboljše lastnosti.«
A ne samo da je malinovo vino odličnega polnega okusa in duha, Levčevi se pošalijo, da je zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in posebnih kislin, ki jih vsebujejo njihove domače in s pretežno naravnimi gnojili pridelane maline, tudi tako zdravo, da bi ga lahko predpisovali na recept, seveda v pravih količinah. 
Deli s prijatelji