Po Blokah koljeta volčja križanca

V deželi bloškega smučarja vsega hudega vajenim domačinom od velikonočnega ponedeljka krati spanec volčja tolpa, ki neusmiljeno redči pašno živino. Na delu sta le dva krvi žejna klavca, in ne cel volčji trop, pa zatrjujejo ekološki rejci ovac, goved, konj in oslov ob jutranjem pomenkovanju v gostilni pod krošnjami lip sredi občinskega središča.

Sedem jih je tisto jutro modrovalo, kako planoti, utrujeni od letošnje muhaste narave, vrniti spokoj. Predvsem to velja za več kot 600-glavo čredo za ograjo električnih pastirjev, ki je najbolj izpostavljena nočnim pohodom lakotnikov. Ogroženi so tudi šolarji, zato jih na sprehodu spremljajo lovci, ter malčki iz vrtca.

»Pogosto videvamo dva volkova, medtem ko se stroka, ki dobiva evropski (projektni) denar za proučevanje zveri, na naša opozorila ne odziva. Pri meni sta razmesarila več ovc, a ni junaka, ki bi prišel in vzel vzorec za analizo DNK in tako potrdil ali ovrgel, ali gre za isti trop. Mar je to skrb države za svojo lastnino, zveri?« sprašuje Jure Ponikvar iz Nove vasi, sogovorci Miro Jaklič, Borut Lah in Martin Zakrajšek pa mu pritrjujejo.
 

Nenasitni zverini

Domnevajo, da po Bloški planoti mesarita dva križanca med psom in volkom, saj čistokrvni volkovi praviloma napadajo in morijo v tropu. Miro Jaklič se spomni, da so nekoč tod kolovratili na vsakih pet let, vmes pa jih niso opazili. Ko so oktobra lani pri Sv. Duhu pokončali oslička in ponija, je med živinorejci završalo. Zverini – onidan sta regionalno cesto prečkali tik ob bencinski črpalki – sta po prazniku Jezusovega vstajenja udarili 18-krat in z ostrimi zobmi bolj ali manj hudo poškodovali pet ovac, sedem janjčkov, dve žrebeti, dva konja, žrebička, ponija in šest glav goveda.

Prizori ranjene živine so za gospodarje, ki ekološko kmetujejo, tako boleči, da gre le redkim beseda gladko iz ust. »Kaj naj sploh rečem. Zelo sem skrbel, da ne bi krvoloki planili na mojo čredo. Za menoj so noči brez spanca in bojazen, da me le ne bi zjutraj za ogrado pričakala pokončana ali od poškodb trpeča žival. Pa me je. Lakotnikoma so se tisto noč cedile sline po telici, strgala sta ji stegno, tako da sem moral na pomoč poklicati veterinarja,« je tudi Borut Lah prepričan, da gre za delo zgolj dveh volkov.
 

Električni pastir ne zaleže

Jutro po tem, ko sta se zverini v vasi s pomenljivim imenom Volčje spravili na njegovo pasemsko živino, sta se volkova odpravila še na pašnik, ki je vsega 300 metrov oddaljen od središča Nove vasi. Tam sta preganjala šest telic, najprej sta jih utrujala s preganjanjem, hkrati pa še grizla. Posledice bi bile še hujše, če se čreda ne bi branila.

»Res ne dojemam zverinske lakote, da sredi pašnika obkolijo veliko kobilo in ponija. Zmedena sta v njunih očeh najbrž zgolj zalogaj, ki ga bo treba čim prej pohrustati, me je večkrat prešinilo pred dnevi, potem ko sta se volkova v gluhi noči mastila na s krvjo prepojenemu pašniku. Kaj naj rečem, razen da smo nejevoljni, prestrašeni,« se jezi Martin Zakrajšek.

Potrt, kako ne bi bil, je tudi Jure Ponikvar, ki pokaže vrsto res grozljivih fotografij izmaličene živali to pomlad zgolj iz Nove vasi in okolice. Rejec 24 konj z ameriškim pedigrejem, osem glav goveda in šest ovac, ni mogel verjeti, da klavcev dan po velikem bloškem shodu proti zverem v Metuljah ni ustavila ograja z električnim pastirjem tik ob največjem naselju v občini in sta zaklala pred dvema tednoma skotenega žrebička.
 

Vendarle interventni zakon

Škodnih primerov je vse več, razumevanja države pa ni. Bločani poskušajo na vse pretege pregnati zveri iz bližine svojih pašnikov, a jim ne uspe. »Večkrat sem šel na nočno stražo. Vsakič okoli 22. ure so začeli tuliti. Dvakrat sem volkove napodil, enkrat so pred mojimi očmi napadli ovco, tretjič sem jih komaj pregnal. Povabil sem naravovarstvenike, da bi se na lastne oči prepričali o primerih tovrstnih napadov zveri, pa jih ni bilo,« pravi Jure Ponikvar, ki razmišlja, da bi opustil kmetovanje, če se bo to nadaljevalo.


Enako meni Miro Jaklič iz Ravnika, rejec 30 glav živine in eden redkih, ki so imeli to srečo, da njegove črede še nista napadla krvoločna volkova. »V resnici je škode veliko več, kot je kmetje dobimo povrnjene. Jure je plačal za plemenskega ovna, ki sta ga volkova naklala, veterinar pa ga je zašil, 350 evrov. Nadomestilo za morebiti pogin bi znašalo polovico manj. Enako tudi za plemensko telico,« pojasni Miro in pokaže skoraj 2000 podpisov Civilne iniciative za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi divjih zveri, ki je bila ustanovljena 18. maja.


Volkovi so svojčas tolkli zgolj drobnico, zdaj pa se čedalje bolj gostijo s kopitarji. Zagotovo sta to križanca med psom in volkom, ki morata takoj v večna lovišča, sicer tu ne bo miru, menijo vsi sogovorniki. Jih bo država uslišala?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vladi v ponedeljek predlagalo sprejem interventnega zakona o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave z omejeno veljavnostjo. Za to se je odločilo, ker velike zveri vsak dan povzročajo škodo z napadi na drobnico in druge domače živali, je povedala ministrica Aleksandra Pivec.


Na ministrstvu ugotavljajo, da so zadnje obdobje zveri spremenile obnašanje in so neposredna grožnja za prebivalce. Vlada bo predlog interventnega zakona obravnavala v kratkem, je povedala Pivčeva in dodala, da so ga vložili s podporo predsednika vlade in ob nenasprotovanju ministrstva za okolje. Ker v zadnjih treh letih ni bilo odstrela volkov, so se ti izjemno namnožili, še bolj pa medvedi. Ministrica je to podkrepila s številkami: letos so volkovi poklali 72 glav drobnice, 19 glav goveda, 15 konj, dve drugi domači živali in enega osla.