Padla na rit in od srednje šole zahtevala 15 tisočakov

Vrhovno sodišče je dalo košarico (nekdanji) dijakinji, ki je od srednje šole zahtevala skoraj 15.000 evrov, ker je pri izvajanju vaje na plezalnem orodju – t. i. tarzanki – med športno vzgojo padla in se poškodovala. Trdila je, da je šlo za nevarno dejavnost in da ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost, a ni bila prepričljiva. O stopnji njenih poškodb vrhovno sodišče sploh ni poročalo, a je ugotovilo, da je na primerno podlago padla z višine približno 50 do 60 centimetrov na zadnjo plat.

Dekle je bilo v času dogodka dijakinja tretjega letnika srednje šole, vse skupaj pa se je odvijalo na vojaškem poligonu, kjer se občasno urijo vojaki, a je prostor dostopen vsakomur, zato ga uporabljajo tudi za izvajanje različnih aktivnosti šolskih otrok. Vaja na tarzanki, torej plezalu, visokem tri in širokem dva metra, se izvaja tako, da telo visi v prosti vesi, vadeči pa se mora preprijemati po plezalu naprej.

Vaja se je opravljala ob asistenci profesorja športne vzgoje, ki je stal v neposredni bližini. Pred začetkom izvajanja so dijaki dobili navodila, kako naj se vaja opravlja in na kakšne nevarnosti, predvsem na prepoved guganja, morajo biti pozorni.
 

Slabo se je počutila

Dijakinja se je povzpela na plezalo in se z obema rokama prijela za prvo letev. Ko se je hotela preprijeti, ni imela dovolj moči, da bi se držala samo z eno roko. Takrat ji je zdrsnilo, izgubila je oprijem ter padla na zadnjo plat. Sodišče je v postopek pritegnilo tudi izvedenca s fakultete za šport, ki ni ugotovil nepravilnosti. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala 14.705 evrov z zamudnimi obrestmi.

Orodje, na katerem se je izvajala vaja, namreč ni nevarna stvar, varnostni ukrepi pa so bili spoštovani. Le to, da se je zgodilo na vojaškem poligonu, še ne utemeljuje zaključka o neobičajno veliki nevarnosti. Poleg tega ni padla z vrha orodja, torej z višine treh metrov, temveč na začetku, ko se je spustila v prosto veso. Podlaga pod plezalom je bila primerna, izvedenec pa je pojasnil, da je šlo pri izvajanju vaje za osnovne oblike gibanja in da sta bila vaja in orodje primerna za dijake tretjega letnika srednje šole, plezalo pa je bilo tehnično brezhibno.

Dijakinja je med drugim še trdila, da je profesorju športne vzgoje povedala za svoje menstrualne težave in slabše počutje in ga zaradi tega prosila, naj jo izvajanja vaje opraviči, a ji sodišče ni verjelo.
 

Prej je morala teči

Višji sodniki so takšno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdili, a se je dekle obrnilo še na vrhovno sodišče. Vztrajalo je pri tem, da je preprijemalno plezanje na tarzanki na vojaškem poligonu nevarna dejavnost. Opozorilo je, da je pri dijakih kriterij nevarnosti nižji kot pri vojakih, saj so telesno mnogo manj pripravljeni.

Pred opravljanjem vaje je morala dijakinja preteči razdaljo dveh kilometrov, za nameček torej v stanju, ko se zaradi menstrualnih bolečin ni čutila dovolj močno. Med drugim je učitelj dopustil možnost, da se je opravičila; ter se spomnil, da je od nje zahteval, da se prime vsaj za prvo prečko, a osebnega varovanja pod plezalom ni zagotovil, je poudarila med drugim.


A so vrhovni sodniki sklenili, da revizija ni utemeljena. Kot so poudarili, je nevarna dejavnost tista, ki pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, kar zahteva povečano pozornost, kar pa plezanje na tarzanki ni, če ne gre za izvajanje vaje v sklopu vojaškega usposabljanja pod časovnim pritiskom, ko je poudarjena hitrost izvajanja, oprijemalna površina prečk pa spolzka. Zato do odškodnine ni upravičena.