PRITOŽIL SE JE

Muho Amidžić priznal, nato si je premislil

Obsojen je bil na zaporno in denarno kazen. Na sodbo se je pozneje pritožil.
Fotografija: Muhu Amidžiću niso sodili skupaj z njegovima pajdašema. FOTO: ŠPELA KURALT
Odpri galerijo
Muhu Amidžiću niso sodili skupaj z njegovima pajdašema. FOTO: ŠPELA KURALT

CELJE – Kristijan Kamenik zaradi skoraj 47 kilogramov kokaina, ki so jih spomladi 2016 odkrili v njegovem avtu, že prestaja osemletno zaporno kazen v Italiji. Kokain so od njega nameravali nabaviti Ljubljančan Simon Lucaj ter Celjana Emir Hasičić in Muho Amidžić.

Po sodbi okrožnega sodišča se je trojica s Kamenikom konec aprila in na začetku maja 2016 dogovorila za nakup kokaina. Ideja je bila, da ga bosta Lucaj in Hasičić prevzela v Italiji in ga odpeljala v Slovenijo, kjer ga bosta z Amidžićem preprodajala naprej. Lucaj se je že odpeljal v Italijo in se srečal s Kamenikom, ki je 46,7 kilograma kokaina vozil kar v avtu. Lucaj droge od Kamenika še ni prevzel, Hasičić, ki bi moral prevzeti še drugi del, pa ni mogel pravočasno organizirati prevoza. Načrte so jim prekrižali policisti.

Medtem ko so Kameniku kazen naložili že v Italiji, so morali preostali trije na slovensko sodišče. Sprva so krivdo zanikali, njihovi zagovorniki pa so zahtevali izločitev skoraj vseh dokazov, pridobljenih v Italiji, saj da tam veljajo drugačni dokazni standardi kot pri nas. Sodišče, tudi višje, je njihov predlog zavrnilo. Lucaj in Hasičić sta se nekaj časa še upirala, nato pa le priznala. Lucaj je dobil tri leta in pol zapora ter 10.000 evrov kazni, Hasičić pa tri leta zapora in 8000 evrov kazni. Prav toliko so odmerili Amidžiću, ki je pozneje v svojem ločenem postopku prav tako priznal krivdo.

Čeprav je priznal, pa se je odločil za pritožbo na sodbo. Kot je včeraj pojasnila njegova zagovornica, Amidžić očita bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pritožil se je zaradi neizločenih dokazov, zmotil ga je sam izrek sodbe, sprašuje se, ali so bili sploh izpolnjeni pogoji za priznanje krivde, sodišču očita kršitev ustave, človekovih pravic, pravi, da mu ni bila omogočena pravica do nepristranskega sojenja, kršena naj bi bila domneva nedolžnosti, prav tako naj bi mu bila kršena pravica do varstva osebnih podatkov. Višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek je zavrnila vse očitke, poudarila je, da je sodišče enkrat predlog obrambe po izločitvi dokazov že zavrnilo, zato pritožba glede tega sploh ni dopustna. Sodba višjega sodišča bo izdana pisno. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije