Ne moreš verjeti! Morilec policista Igorja zahteva socialno podporo

LJUBLJANA – Izredna denarna socialna pomoč bi bila za Sama Tadina, morilca policista in nasilneža (žrtev je bila njegova nekdanja žena), kot trdi, življenjskega pomena. Z njo bi lahko pokril vse tiste stroške, za katere v zaporu ni poskrbljeno.

»Ker sem bil v kazenski zadevi (umor policista Igorja Mauserja na Ižanski cesti julija 2015, op. p.) deležen nepoštenega sojenja in so me za dejanje, ki ga nisem zagrešil, dali za 30 let v zapor, želim s pravnimi sredstvi odpraviti posledice nepoštenega sojenja. Zato je izredna denarna socialna pomoč zame življenjskega pomena, saj drugega načina, da bi si sredstva zagotovil, nimam,« je Tadin včeraj znova razlagal sodnici na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču Lilijani Strban.

Doslej se je s tovrstno prošnjo že večkrat obrnil na številne pristojne institucije, tudi na sodišče, a prav v nobenem primeru mu ni bilo ugodeno. Ravno pred kratkim je namreč Strbanova v zvezi s tem že izdala sodbo, s katero je v celoti zavrnila njegov zahtevek.
 

Izgovarja se tudi na poškodbe

A Tadin, kot že rečeno, se ne da. »Iz tega, kar je državna odvetnica povedala, je očitno, da človekovih pravic ne razume. Da je njen razum odsoten in intelekt njen sovražen,« je Maji Nemanič, kandidatki za državno odvetnico, odgovoril po tem, ko je ta obširno pojasnila, zakaj ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči, ki jo Tadin utemeljuje na podlagi izdatkov za telefoniranje in dopisovanje z odvetniki, državnimi institucijami in prijatelji, ki mu pomagajo, za fotokopije in za tiskanje na računalniški tiskalnik.

Ko ga je po protestiranju Nemaničeve nato Strbanova opozorila, da gre za žaljive navedbe in da je dovolj pameten, da ve, kaj pomeni dostojno vedenje, pa ji je Tadin odgovoril, da je želel na tak način samo izraziti svoj pogled na zadevo. Ker da je zaradi tega že trikrat na sodišču, a da vsega slovensko pravosodje očitno ne razume. »Zame je žalitev to, ker ste me označili, da sem pameten,« je še razložil sodnici.

Nemaničeva je tako med drugim zavrnila Tadinove trditve, da v zaporu ni zmožen opravljati dela zaradi posledic poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči 4. julija 2015 (to je sicer sam namenoma povzročil, da bi ubil policista Mauserja).

»Poškodbe so nastale tri leta pred izdajo prve odločbe v predmetnem socialnem sporu izpodbijanih odločb centra za socialno delo,« je bila jasna kandidatka za državno odvetnico. Poudarila je tudi, da zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 33. členu jasno določa, da je do izredne denarne socialne pomoči upravičen tisti, ki se znajde v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.


V takšnem položaju pa se, kot še pove Nemaničeva, Tadin ni znašel, saj ima v zaporu »preživetje zagotovljeno v celoti«. Bi pa lahko prišel do dodatnega denarja, če bi v zaporu delal, a kot opozori, zanj enostavno ni zainteresiran.
 

V zaporu piše na veliko

Kar se tiče poškodb, Tadin odgovarja, da jih je res utrpel leta 2015, a da so posledice trajne. Dela v zaporu oziroma pregled pri zdravniku na medicini dela prav tako ni zavrnil. Pojasnil je, da ga na pregled niso spustili, ker si iz zdravstvenih razlogov ni sezul čevljev tako, kot so pravosodni policisti zahtevali. Meni, da za delo v zaporu ni sposoben.

»Ne razumete, kaj je zapor. Tam je trpljenje, poniževanje in potem me silite v delo,« je nadaljeval Tadin in dodal, da je zato zahteval tudi postavitev sodnega izvedenca, a je sodišče to zavrnilo. »Sem obsojen in brez finančnih sredstev, zato za stroške pri uveljavljanju pravnih sredstev ne morem poskrbeti,« je bil še jasen Tadin in dodal: »Dejstvo, če razpolagam s svinčnikom in papirjem, še ne pomeni, da lahko uveljavljam pravico do pravnega sredstva.«


Poleg tega pa, četudi bi delal, bi dobil na mesec tako malo denarja oziroma le 15 evrov, kar je po njegovi oceni kakšnih 20 odstotkov vseh njegovih stroškov. V zaporu so mu sicer že dodelili materialno pomoč v višini 10 znamk in 10 pisemskih ovojnic. A, kot razloži, je to še vedno premalo »glede na moje dopisovanje z državnimi organi v Sloveniji in EU«.

»Te znamke mi prehitro poidejo in ne zadostujejo mojim potrebam,« je še sklenil. Sodnica pa je nato sporočila, da je zadeva zrela za odločitev. Izdala jo bo pisno.