DOBIL ODŠKODNINO
Morilcu odškodnina za Povšetovo
Igor Bavdek iztožil 3800 evrov. Motila sta ga vročina in smrad v priporu.
Odpri galerijo
Igorja Bavdka so spoznali za krivega uboja Tineta Resnika. FOTO: Dejan Javornik
LJUBLJANA – Ne z dobrimi 28 tisočaki, kolikor je zahteval s tožbo, in ne s 4500 evri, kolikor mu je prisodilo ljubljansko okrožno sodišče, Igor Bavdek, ki zaradi uboja Tineta Resnika na Dobu prestaja 14 let in pol zaporne kazni, se bo moral po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča zadovoljiti s 3800 evri odškodnine z obrestmi. Na toliko je višje sodišče znižalo prvotno prisojeno odškodnino zaradi nečloveških razmer na ljubljanski Povšetovi, kjer je bival 474 dni.
Pravzaprav je znesek, ki ga bo dobil nekdanji kranjski prometni policist, še nižji, saj mora državnemu odvetništvu vrniti za slabega tisočaka pravdnih in pritožbenih stroškov, poleg tega dolguje državi oziroma finančni upravi precej več.
Sodišče mu je prisodilo odškodnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe julija 2014 za čas, ko je imel v ljubljanskem priporu na voljo tri oziroma štiri kvadratne metre osebnega prostora, kar je manj, kot določajo evropski standardi.
Bavdek, ki dolgoletno zaporno kazen prestaja zaradi vpletenosti v smrt Tineta Resnika 7. novembra 2011 na Tepah pri Litiji, meni, da mu poplačilo pripada tudi zaradi drugih pomanjkljivosti. Tako v priporniških sobah ni bilo urejenega prezračevanja, v poletnih mesecih leta 2012 je bilo neznosno vroče, gibanje pa je bilo omejeno, še posebno ko je bilo v sobi pet pripornikov.
Od Republike Slovenije je s tožbo terjal 28.440 evrov odškodnine, uspelo pa mu je iztožiti bistveno manj. V tožbi je izpostavil tudi slabo kakovost zaporniške hrane in neprimeren čas za obed, a sodišča o tem ni prepričal.
Motilo ga je tudi, da je na pregled pri zobarju čakal dva meseca in da v zaporu izvajajo izključno nujne preglede. Vendar po mnenju sodišča daljša čakalna doba velja tudi za vse druge, ne le priprte, navsezadnje je v Ljubljani redno obiskoval ortodonta, tako da kršitev kakršnih koli pravic sodišče v tem ni našlo, saj mu je bila omogočena (zobo)zdravniška oskrba, kar priznava tudi sam.
Nepravilnosti je Bavdek navajal tudi za čas, ko je bival v mariborskem zavodu, kamor se je bil preselil za tri mesece, a sodišče v tamkajšnjem zaporu ni ugotovilo kršitev.
Prav tako ni ugotovilo kršitve pravice do učinkovitega pravnega varstva, saj je Bavdek zatrjeval, da v času pripora ni imel na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko dosegel spremembo neprimernih razmer za zapahi. Sodišče poudarja, da mu je ravno s tem pravdnim postopkom dano učinkovito pravno sredstvo, da dobi zadoščenje za duševne bolečine zaradi razmer v priporu.
Država je že na okrožnem sodišču poskušala s tako imenovanim pobotnim ugovorom, češ da je Bavdek dolžan državi oziroma dacarjem dobrih 22 tisočakov evrov zaradi nedavčnih obveznosti, a ni bila uspešna. Državno odvetništvo je namreč tak pobot predlagalo šele decembra 2016, to je dva meseca po prvem naroku, zato ga sodišče ni upoštevalo, ker je bilo prepozno. Ne glede na prisojeno odškodnino je, kot rečeno, vprašljivo, kaj mu je sploh ostalo glede na njegov dolg državi.
Igorja Bavdka so spoznali za krivega uboja Tineta Resnika. FOTO: Dejan Javornik
Pravzaprav je znesek, ki ga bo dobil nekdanji kranjski prometni policist, še nižji, saj mora državnemu odvetništvu vrniti za slabega tisočaka pravdnih in pritožbenih stroškov, poleg tega dolguje državi oziroma finančni upravi precej več.
Slaba hrana in neprimeren čas za obed
Sodišče mu je prisodilo odškodnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe julija 2014 za čas, ko je imel v ljubljanskem priporu na voljo tri oziroma štiri kvadratne metre osebnega prostora, kar je manj, kot določajo evropski standardi.
Bavdek, ki dolgoletno zaporno kazen prestaja zaradi vpletenosti v smrt Tineta Resnika 7. novembra 2011 na Tepah pri Litiji, meni, da mu poplačilo pripada tudi zaradi drugih pomanjkljivosti. Tako v priporniških sobah ni bilo urejenega prezračevanja, v poletnih mesecih leta 2012 je bilo neznosno vroče, gibanje pa je bilo omejeno, še posebno ko je bilo v sobi pet pripornikov.
Sodišče je ugotovilo neprimerne razmere v zaporih na Povšetovi v Ljubljani, ne pa tudi v mariborskih zaporih. FOTO: Jože Suhadolnik
Od Republike Slovenije je s tožbo terjal 28.440 evrov odškodnine, uspelo pa mu je iztožiti bistveno manj. V tožbi je izpostavil tudi slabo kakovost zaporniške hrane in neprimeren čas za obed, a sodišča o tem ni prepričal.
Motilo ga je tudi, da je na pregled pri zobarju čakal dva meseca in da v zaporu izvajajo izključno nujne preglede. Vendar po mnenju sodišča daljša čakalna doba velja tudi za vse druge, ne le priprte, navsezadnje je v Ljubljani redno obiskoval ortodonta, tako da kršitev kakršnih koli pravic sodišče v tem ni našlo, saj mu je bila omogočena (zobo)zdravniška oskrba, kar priznava tudi sam.
Nepravilnosti je Bavdek navajal tudi za čas, ko je bival v mariborskem zavodu, kamor se je bil preselil za tri mesece, a sodišče v tamkajšnjem zaporu ni ugotovilo kršitev.
Prav tako ni ugotovilo kršitve pravice do učinkovitega pravnega varstva, saj je Bavdek zatrjeval, da v času pripora ni imel na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko dosegel spremembo neprimernih razmer za zapahi. Sodišče poudarja, da mu je ravno s tem pravdnim postopkom dano učinkovito pravno sredstvo, da dobi zadoščenje za duševne bolečine zaradi razmer v priporu.
28.440
evrov je zahteval, iztožil 3800 evrov, po plačilu stroškov pa mu bo ostalo še manj.
evrov je zahteval, iztožil 3800 evrov, po plačilu stroškov pa mu bo ostalo še manj.
Država je že na okrožnem sodišču poskušala s tako imenovanim pobotnim ugovorom, češ da je Bavdek dolžan državi oziroma dacarjem dobrih 22 tisočakov evrov zaradi nedavčnih obveznosti, a ni bila uspešna. Državno odvetništvo je namreč tak pobot predlagalo šele decembra 2016, to je dva meseca po prvem naroku, zato ga sodišče ni upoštevalo, ker je bilo prepozno. Ne glede na prisojeno odškodnino je, kot rečeno, vprašljivo, kaj mu je sploh ostalo glede na njegov dolg državi.
