PRVI MAFIJSKI UMOR PRI NAS

Likvidiran, ker je preveč vedel?

Objavljeno 24. junij 2018 14.22 | Posodobljeno 24. junij 2018 14.26 | Piše: V. Z.
Truplo umorjenega Milka Mlakarja so našli konec junija 1995, preiskava zločina pa vse do danes ni dala odgovora o storilcih.
Žrtvina oblačila je brat izročil kriminalistom.
V začetku februarja je minilo triindvajset let, ko se je iz stanovanja v Ankaranu odpeljal 33-letni pravnik Milko Mlakar in se družini ni več oglasil. Po nekaj dneh je policija prejela prijavo o pogrešanju, štiri mesece zatem pa so pri vasi Tublje pri Hrpeljah našli Mlakarjevo razpadajoče truplo. Umrl je zaradi strela v glavo iz neposredne bližine. Skrili so ga pod kamenje, storilec ali storilci so mu na glavo poveznili plastično vrečko. Verjetno zato, da med prevozom ne bi puščali krvavih sledi.

Motiv jih je imelo več

Kriminalistična preiskava, ki se je zavlekla do današnjih dni, še ni dala odgovora. O motivu za krvavo dejanje in o storilcu se lahko opiramo le na sumničenja, špekulacije in ugibanja. Morda bi se razjasnjevanje okoliščin obračuna odvrtelo drugače, če bi se na koprski policijski upravi že na začetku bolj zagreto lotili preiskave. Pred leti se je nakazovala možnost, da celotno zgodbo o umoru razjasni posebna skupina za preiskovanje nepojasnjenih umorov pri Generalni policijski upravi, a je bil to tudi zanje pretrd oreh. Primer, s katerim se kriminalisti tako dolgo neuspešno spopadajo, je po zagotovilih odgovornih še v obdelavi, a se zdi, da je marsikateri preiskovalec že obupal. Kaže, da to ostaja ena od črnih lukenj v preiskavah t. i. mafijskih umorov. Zaradi načina izvedbe so namreč kriminalisti takrat sami razglasili, da gre za prvi mafijski umor pri nas.

image
Umor Milka Mlakarja ostaja skrivnost.

»Mlakarjev umor ni obtičal v naših predalih, kriminalisti še zbirajo obvestila, preiskava poteka,« so se vsa leta glasili odgovori, a brez podrobnejših pojasnil. Lahko smo le ugibali, ali so že na sledi storilcu ali morda naročniku umora. Po večletnem spremljanju uganke Mlakar je mogoče zapisati le to, da se je v preiskavi znašlo več oseb, ki bi lahko imele motiv za Mlakarjev umor.

Organizirani kriminal na Obali

Že pred njegovim izginotjem so se širile govorice o organizirani obalni mafiji, vendar je do odkritja trupla pri vasi Tublje malokdo verjel v njen obstoj. Po tem dogodku so se vrstila odkritja o delovanju nekaterih podjetnih posameznikov, ki so utrdila prepričanje, da naj bi na obalnem območju delovala kriminalna združba, njeni domnevni akterji pa so v javnosti veljali za ugledne ljudi. »V Kopru se dogajajo čudne stvari,« so govorili, »nedvomno gre za obračune v zvezi s finančnimi posli.« Takrat je kar mrgolelo informacij o velikih vsotah, s katerimi so se poigravali nekateri podjetniki in Mlakarjev umor so brž povezali s temnimi dogajanji v ozadju.

Milko Mlakar je iz prava diplomiral v Kragujevcu in se v Slovenijo vrnil leta 1993. Imel je nekaj prihrankov, ki jih je plemenitil s posojanjem, upravljanje denarja, sklepanje posojilnih pogodb in podobno pa je zaupal mladostnemu prijatelju, sošolcu in poročni priči, koprskemu odvetniku Zdenku Fortunatu. Odvetnik, ki je slovel kot specialist za prodajo nepremičnin, je Milku omogočil nakup podjetja in stanovanja v Ankaranu. Fortunat je vedel tako rekoč vse o Mlakarju, ta pa mu je neizmerno zaupal. To je bilo v času, ko je v Kopru začel nastajati nov poslovno-trgovski center Zeleni park, investitorji pa so potrebovali svež kapital.

Milko, ki je v odvetniški pisarni pomagal prijatelju Fortunatu, ta pa je vodil vse finančne posle v zvezi z Zelenim parkom, naj bi vložil veliko vsoto nemških mark. Dan pred izginotjem, 8. februarja 1995, je po telefonu govoril z bratom Ladislavom, ki je živel v Švici. Dejal mu je, da bo denar potegnil iz projekta Zeleni park. Brat, ki je tudi sam preiskoval ozadje zločina in je zaradi svoje vneme paral živce koprskim kriminalistom, je omenjal, da naj bi Milko v projekt vložil okoli 400.000 nemških mark. »Tik pred izginotjem mi je spregovoril o umazanih poslih v zvezi z investicijami v poslovni center in napovedal umik vložka,« je takrat dejal Ladislav. Pozneje je tudi Milkova žena Danijela omenjala, da naj bi Milko vložil okoli 150.000 mark (to je potrdila kot priča na sojenju Zdenku Fortunatu) ter omenila težave z izplačevanjem obresti. Toda Fortunat se je le posmehoval tem visokim številkam in priznaval le toliko, kolikor so dokazovale najdene posojilne pogodbe, ki jih je sam overovil z ukradenim žigom koprskega sodišča.

Milkov brat Ladislav je pred nekaj leti preiskovalcem, ki so se znova lotili primera, izročil Milkova oblačila, ki jih je nosil v času umora. »Izročil sem tista oblačila, ki so mi jih koprski kriminalisti po prvih preiskavah vrnili – in to oprana. Vse sledi so uničili. Namerno, po neumnosti, iz neznanja? Že takrat sem se čudil, da je forenzik oblačila opral, ko je preiskava še potekala, in se nikoli ne ve, kdaj lahko najdejo kakšno novo sled; kot da ne bi vedeli, da preiskovalne metode napredujejo. Še nekaj bi dodal: Milkovega stanovanja v Ankaranu kljub našim vabilom nikoli niso detajlno pregledali, čeprav obstaja možnost, da je bil likvidiran že doma. Sicer pa menim, da je dovolj indicev, da bi določene osebe lahko bolj privili in izvedeli več. Če bi kdo znal povezati vse niti, če bi sledili denarju in udarili po premoženju nekaterih, bi bilo morda drugače. Sicer zaupam policiji in ekipi, ne vem, kateri že po vrsti. Sem potrpežljiv, saj sem že pred najdbo bratovega trupla napovedal, da bo to dolga bitka. Najbolj gloda vprašanje, kdo je na vrhu te piramide, ta mora biti močan, da lahko v določenem trenutku ustavi policijo, tožilstvo ...«

Neuspešno iskanje

Usodnega dne, 9. februarja 1995, naj bi Milko odšel od doma v Ankaranu s sposojenim avtomobilom R-4 ob 7. uri. Od tedaj so se za njim izgubile vse sledi. Dva dni zatem je žena o tem obvestila Milkovega brata, ki je zaradi sumljivega dogajanja zahteval, da izginotje takoj prijavijo policiji. Niso ga uslišali, namesto prijave je iskanje organiziral kar prijatelj Fortunat sam. Najel je zasebnega detektiva Maksa F., Ladislava pa je po telefonu prepričeval, da se bo Milko tako in tako kmalu pojavil.

Iskanje je bilo neuspešno, po bratovem mnenju pa je šlo le za pridobivanje časa oziroma načrtno oviro policiji, ki bi v prvih dneh morda le našla kakšno oprijemljivejšo sled. Po nekaj dneh je Fortunat neuspešnemu zasebnemu iskalcu izplačal honorar – 1000 mark – z Milkovim denarjem. Poznejše spoznanje detektiva, da je Fortunat z zamolčanjem določenih podatkov zavedel tudi njega, je prišlo prepozno.

Po šestih dneh je policija le dobila prijavo o izginotju Milka Mlakarja in že naslednji dan so na parkirišču za koprsko tržnico našli njegov avto, s katerim se je odpeljal od doma. Čudno, kajti zasebni detektiv je izrecno poudaril, da je od začetka iskanja večkrat preverjal tudi na tem parkirišču. Kot po naključju so istega dne pred Fortunatovo odvetniško pisarno našli Milkovo mednarodno vozniško dovoljenje!

Informativni pogovori na policiji niso dali rezultatov. Spraševali so Milkovo ženo, Fortunata in prijatelje pogrešanega; nihče ni vedel nič. Brat Ladislav, ki se je vrnil iz tujine, med pogovori s policijo ni skrival svojih sumov. Obtoževal je Fortunata in Milkovo ženo Danijelo, ki naj bi, tako je prepričan še danes, vedela mnogo več, kot sta povedala.
image
Žrtvina oblačila je brat izročil kriminalistom.

Preiskava

Po najdbi Milkovega trupla so kriminalisti začeli preiskavo. Nastal je nekaj tisoč strani debel sveženj zapisnikov, toda manjkali so ključni dokazi. Znan naj bi bil le motiv – koristoljubje. Ali morda kaj drugega. V rokah so imeli le goro indicev.

Preiskava umora pa je vendarle nekaj odkrila; podrobnejša obravnava pokojnikovega prijatelja Fortunata je pokazala, da se je znani odvetnik ukvarjal tudi z nečednimi posli. Leta 1996 se je znašel za nekaj mesecev v priporu, po preiskavi so ga obtožili velikih goljufij, zlorab zaupanja, tatvin in ponarejanja listin. Odvetniška zbornica Slovenije mu je leta 1997 za pet let odvzela licenco za opravljanje poklica. Kazen se je že davno iztekla, Fortunat pa ni niti zaprosil za vrnitev licence. Šele po desetletju dolge sodne farse je bil Fortunat obsojen in je nekaj časa preživel za rešetkami zaradi goljufij in ponarejanj, zločin pa je ostal nepojasnjen.

Spomladi 2002 so kriminalisti opravili nov krog pogovorov. Nekdanja žena (medtem se je znova poročila) je prišla na pogovor z odvetnikom. Le zakaj? Rezultata pa ni bilo, saj na polovico vprašanj ni odgovorila, druge polovice se ni spominjala. Poligraf je zavrnila. Med tistimi, ki bi lahko kaj povedali, je tudi zasebni detektiv Maks F., pa se ni zgodilo, da bi dal pojasnila oziroma ni povedal tistega, kar so morda pričakovali. To so ključne osebe, ki bi lahko pomagale pri razjasnitvi tega, kar se je dogajalo v zvezi z Milkom Mlakarjem leta 1995. Še vedno veljajo za možne osumljence. Primer pa ostaja nerešljiva uganka.
Goljufivi odvetnik
Namesto razjasnitve umora so kriminalisti razkrili goljufije, ponarejanje listin, tatvine in zlorabo zaupanja strank Zdenka Fortunata. Več kot deset let od vložitve obtožnice je bil obsojen na večletno zaporno kazen, a je odsedel le del. Obtožnica je vsebovala tudi pogodbe, ki so dokazovale, kako je Fortunat posojal Milkov denar. Žigosane so bile z ukradenim žigom koprskega sodišča. Na govorice, da sta med osumljenci, ki naj bi bili vpleteni v Milkov umor, tudi Fortunat in pokojnikova žena Danijela, so na policiji odgovarjali: »Možnih osumljencev je v primeru Mlakar več. V ta krog, dokler ne bo drugačnih dokazov, sodijo tudi Fortunat, pokojnikova žena in še kdo. Dejstvo je, da smo tako kot drugim tudi Fortunatu predlagali preizkus poligrafskega testiranja, v kar je najprej privolil, nato pa zavrnil. To seveda še nič ne pomeni, je pa lahko vsaj rahel indic, da morda nekaj skriva. Vsekakor bi pričakovali, da bi se Fortunat glede na njegov poklic po izginotju Mlakarja drugače angažiral pri iskanju pogrešanega prijatelja.«
Deli s prijatelji