ODŽAGANA ROKA

Iz pripora nam je pisala Julija: To se me osebno dotakne

Objavljeno 17. september 2019 13.15 | Posodobljeno 17. september 2019 13.15 | Piše: Gordana Stojiljković

Oglasilo se nam je dekle Sebastiena Abramova. V pismu o aferi odžagana roka in razmerah v ženskem zaporu na Igu.

Julija Adlešič odločno zanika, da naj bi bila pod vplivom svojega fanta. FOTO: Družinski arhiv
IG – Potem ko se nam je iz zapora na Povšetovi oglasil razvpiti pripornik Sebastien Abramov, smo v uredništvo prejeli tudi pismo njegovega dekleta, 21-letne Julije Adlešič, ki je zaradi afere odrezana roka prav tako v priporu, le da na Igu.
»Rada bi ovrgla vse govorice o tem, da sem komur koli podrejena ali celo zmanipulirana. Nikoli, odkar sem se odselila od primarne družine, nisem bila pod vplivom nikogar, še posebej pa ne pod partnerjevim,« uvodoma navaja Julija Adlešič. »Nikoli na moje izjave, mišljenje, pisanja ali dejanja ni vplival nihče drug kot jaz sama. Pisanje o takšnih lažeh (poleg ostalih) se me osebno dotakne, saj sem zelo samostojna, svojeglava in nikakor podredljiva oseba. Čeprav morda za ženske obstaja tak stereotip, jaz definitivno nisem med njimi,« še dodaja Adlešičeva.

7 pripornic je vodstvu zavoda napisalo pismo o razmerah.

Kot piše, želi pojasniti nekaj zadev glede nehumanih razmer v edinem ženskem zaporu na Igu, o čemer smo že pisali. Kot je znano, se je sedem pripornic podpisalo pod dolgim zapisom, v katerem opozarjajo na domnevne nepravilnosti za rešetkami. »Česar nam najbolj primanjkuje v priporu – poleg humanega in spoštljivega odnosa –, je zdravstvo. Zavod sicer trdi, da je tukaj popolnoma vse. Saj pokličejo reševalce v nujnih primerih, razdelijo nam zdravila, in če so kadrovsko zadostni, tudi peljejo na specialistične preglede, zdravstvene nege pa nam tukaj ne morejo zagotoviti, vsaj kar zadeva pomoč pri osebni higieni in vsakodnevnih opravilih. Nujne medicinske pomoči včasih nočejo poklicati,« je zapisala najbolj znana pripornica na Igu.
Dotakne se tudi trditve direktorice, ki zagotavlja, da osebe, pri katerih obstaja sum, da so poškodovane ali bolne, pregledajo takoj in ne v 48 urah. Adlešičeva navaja, da to nikakor ne drži. »Ta njihov takoj pomeni v roku nekaj ur, v tem času pa je oseba,
image
Sebastien Abramov je v priporu zaradi zavarovalniške afere odrezana roka, v Celju pa poteka sodna preiskava zaradi suma naklepnega umora Sare Veber. FOTO: Mitja Derenda
ki je bolna, že nameščena v sobo z zdravimi pripornicami in lahko okuži vse okoli sebe. Pri tem je treba poudariti, da pregled ne zajema krvnega ali urinskega testa. Po mojem mnenju bi vsako novoprispelo morali dati v karanteno ter jo šele po pregledu zdravnice dati v katero od skupnih sob. Oseb, ki neprestano in nekontrolirano bruhajo in urinirajo, ne bi smeli naprtiti zdravim pripornicam v oskrbo,« je ostra 21-letnica, ki se je za zapahi znašla zaradi petih neuspelih poskusov več kot milijon evrov vredne zavarovalniške goljufije, zaradi česar si je celo odžagala roko.

Hvaležna pripornicam

Ko so vodstvo seznanile z domnevnimi nepravilnostmi, so pripornice zahtevale skupinski sestanek in pisni odgovor, a niso prejele ne enega ne drugega, trdi Adlešičeva v pismu. »Vsaka od nas je imela posamezno razgovor z zaposlenimi v zavodu, niti ne z direktorico, kot je bilo pričakovati,« navaja. Vodstvo je zapisano vzelo za grožnjo, so prepričane pripornice, »zato so nas takrat brez tehtnega razloga ločili v dve skupini. Prej smo bile namreč vse v isti skupini, njihov odgovor je bil, 'ker lahko', priprte pa sklepamo, da zgolj zato, da bi nas utišali. Od takrat pa tudi odgovorne osebe in direktorica (vsaj zame) niso na voljo za pogovor kljub večmesečnim prošnjam.«

Glede domnevnih nepravilnosti za rešetkami so obvestile varuha človekovih pravic, »ki je del nepravilnosti potrdil, vendar se glede tega ne ukrepa nič. Varuh napiše poročilo, jih opozori na napake, tako je že leta in leta, odgovarja pa za to ne nihče.«
Adlešičeva ob tem zapiše zgodbo novoprispele pripornice, ki ima raka. »Prestala je že 17 operacij, zaradi hudih bolečin bi potrebovala ogromno količino tablet, pa ji tukaj ne nudijo več kot polovice tablet, prav tako zanjo, za njeno zdravstveno nego ne skrbi nihče. Zaradi nevzdržnih bolečin je večkrat prosila za njuno medicinsko pomoč, vendar je večkrat niso želeli poklicati, kadar pa jo, jo čaka tudi po šest ur in več,« navaja Adlešičeva. »Želela je tudi, da omenim, da se pravosodni policisti in policistke do nje obnašajo ponižujoče, kar se ob določenih osebah dogaja tudi meni, da so ji bile izrečene besede: tudi če umreš, to ni nič takšnega, bo pa ena manj, ne boš ne prva ne zadnja, ki je tukaj umrla.«

Iz uprave zapora so nam že ob prvem članku sporočili, da zapisane obtožbe na račun zavoda ne držijo.             

Navedeno, zagotavlja Adlešičeva, ni bilo mišljeno kot »pametovanje odgovornim, kaj in kako naj delajo in vodijo zavod, bistvo je bila predstavitev pomanjkljivosti ter naši predlogi rešitev, saj nihče od zaposlenih ni prestajal pripora in si ne znajo predstavljati, kako je biti zaprt 20 ur v majhni sobici, kar samo po sebi še ni tako hudo, a če imaš zdravstvene težave, je vse skupaj še toliko bolj naporno, tako fizično kot psihično.«
image
Novoprispele pripornice nastanijo v skupinske sobe še pred zdravniškim pregledom, trdijo pripornice. FOTO: Tomi Lombar

Adlešičeva se zahvaljuje pripornicam, ki so ji pomagale in ji še pomagajo pri opravljanju vsakdanjih opravil, čeprav tega niso dolžne početi. »Brez njihove pomoči bi bilo prestajanje pripora nemogoče. Močno upam, da se bodo zadeve v ZPKZ Ig uredile in da primanjkljaj zdravstvene pomoči, ki je ne prejemam enake, kot če ne bi bila v priporu, ne bodo tako hudo vplivali na uspešno rehabilitacijo, kot za zdaj kaže,« sklene Adlešičeva. 
Deli s prijatelji