Ilegalca Dejanu iz Brežic stolkla avto in izginila

Pravica in pravičnost sta ideala, ki počivata v naših mislih in srcih. Realnost pa je nekaj povsem drugega – to je na svoji koži izkusil 27-letni Dejan Šneberger s širšega območja Brežic, ki sta mu ilegalna migranta iz Maroka v noči na 16. oktober ukradla avto izpred hiše; Dejan je jeseni pojasnjeval, da je pozabil ključe v vozilu, vrednem par tisočakov: »Seveda to še ni vabilo, naj se neznanci usedejo v avtomobil in se odpeljejo. Zjutraj okoli 5. ure sem na dom dobil obisk policistov s Policijske postaje Brežice.« Obvestili so ga, da so njegov avto našli na regionalni cesti Zagorje–Litija: »Bil je v katastrofalnem stanju, totalka. Rečeno mi je bilo, da sta mi ilegalna migranta iz Maroka odtujila avto z dvorišča in se po domače povedano razbila zaradi neprilagojene hitrosti.«
 

Visoki stroški in otežena diplomacija

Z vozilom sta se – glede na navedbe krškega tožilstva – odpeljala Maročana Imad Ihniki iz Marakeša ter Simohammed Jabani (na facebooku se podpisuje kot Simo Hammed Jabani) iz maroškega mesteca Beni Mellal. »Voznik ni ranjen, sopotnik pa je lažje poškodovan in se zdravi na naše stroške v bolnišnici,« je po nesreči zapisal Šneberger; pridržanje se jima je izteklo 16. oktobra, oba sta zaprosila za azil, nato sta izginila iz Slovenije: »Osumljeni Imad Ihniki je 8. novembra 2019 pobegnil iz Azilnega doma Ljubljana, Simohammed Jabani pa je prav tako pobegnil 9. novembra 2019,« navaja Mateja Roguljič, okrožna državna tožilka svetnica iz Krškega, kjer so obravnavali kazensko ovadbo brežiške policije zoper osumljena kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, po tretjem členu jima je grozil zapor do treh let.


Zgodil pa se je skoraj neverjeten obrat: tožilka Roguljičeva je v sklepu o zavrženju pregona zoper njiju navedla, da sta storila kaznivo dejanje, vendar: »Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Osumljena sta državljana Maroka in sta očitno ilegalna prebežnika, za katera ni podatka o njunem trenutnem nahajanju.« Zavrženje pregona tožilka nadalje utemeljuje z »visokimi stroški zaradi ugotavljanja njunega nahajanja, prevajanja pošte in uporabe diplomatskih poti, ki so z Marokom otežene«.

Tožilka Roguljičeva bi imela precej nizke oziroma nikakršne stroške s pogledom na družabno omrežje facebook, kjer je Simo Hammed Jabani še 8. novembra lani objavljal svoje fotografije z obrežja oziroma mostu čez Ljubljanico. Takrat ga je obiskal prijatelj iz Pariza, s katerim sta tudi pozirala na fotografijah, Francoz je šel domov 23. novembra! Nato se je Jabani 27. novembra (pri)javil iz Italije, nato iz Španije. Na facebooku je javno objavil tudi svojo telefonsko številko, kjer je dosegljiv prek aplikacije whatsapp, 12. decembra se je na facebooku prijavil v španski Murcii, sicer pa mladenič redno objavlja na facebooku. Njegov pajdaš iz kraje avta Ihniki je prisoten na drugih družabnih omrežjih, a ne objavlja aktivno. Toda slediti jima je mogoče tudi izza domačega računalnika – ali tistega na krškem tožilstvu.

 

Dvomi, da bo dočakal pravico

Šneberger pravi, da ne sovraži migrantov, »ker vem, da to ni bilo osebno. Takega človeka ne moreš sovražiti.« Po prejetju sklepa o zavrženju pregona pa ugotavlja: »To govori o nesposobnosti slovenskega sodstva in varovanja državljanov!« Dodaja, da mu ni jasno, zakaj so tatovoma avtomobila, ki sta storila kaznivo dejanje, dali namestitev brez varovanja, od koder sta lahko pobegnila: »Avto sem imel zavarovan za delni kasko. Najprej mi niso hoteli dati nič, nato smo se kregali, pa so našli drobni tisk, da mi lahko dajo 300 evrov.« Tako nizkega zneska, pravi, ni hotel vzeti. »Kdo bo plačal škodo?« se sprašuje že nekaj mesecev.
Odgovor ni preprost, je pa zagotovo drag: če se oškodovanec ne strinja z odločitvijo tožilke Roguljičeve o zavrženju ovadbe, ima pravico, da v 30 dneh od prejema sklepa sam začne kazenski pregon zoper osumljenca. Pri brežiškem okrajnem sodišču mora predlagati opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali vložiti obtožni predlog, za kar pa bi potreboval pravni poduk oziroma pomoč. Ob tem nima nobenega zagotovila, da njegova ovadba ne bo znova zavržena. Šneberger pravi, da še ne ve, ali se bo odločil za pregon: »Mislim, da je brez smisla. Grem na sodišče v vsakem primeru, pa bom potem videl, kako naprej.« Težko se bo znebil občutka, da je ostal brez avta, brez zavarovalnine in še brez pravice.